Danes boste sredi dneva lahko videli delni Sončev mrk

Danes opoldne bo ob jasnem vremenu v naših krajih mogoče opazovati delni Sončev mrk. Luna bo namreč prešla med Soncem in Zemljo ter zakrila manjši del Sončeve ploskve. V Ljubljani bo vrhunec mrka ob 12.12, v Mariboru pa ob 12.14. Pri opazovanju je nujna previdnost, saj lahko neposredno gledanje v Sonce povzroči trajne poškodbe vida. Popolni Sončev mrk bo v Sloveniji ponovno viden šele leta 2081.

Sončev mrk nastopi, ko se Luna poravna med Soncem in Zemljo. Takšen pojav je možen le med mlajem, vendar zgolj ta pogoj ni zadosten za nastanek mrka, pojasnjuje Igor Žiberna, predsednik Astronomskega društva Orion in profesor na mariborski Filozofski fakulteti.

Poleg tega, da mora biti Luna v fazi mlaja, se mora hkrati nahajati v ravnini Zemljine orbite okoli Sonca ali zelo blizu nje. Zaradi nagnjenosti Lunine orbite glede na Zemljino za dobrih pet stopinj pa Sončevi mrki niso zelo pogosti, dodaja Žiberna.

Gledano iz Maribora, se bo mrk začel ob 11.40, ko bo Luna začela prekrivati zgornji rob Sonca. Ob 12.14 bo dosežen vrhunec – takrat bo prekritih 11,3 odstotka Sončevega premera oziroma okoli pet odstotkov njegove površine. Mrk se bo zaključil ob 12.48. V krajih zahodno od Maribora bo magnituda mrka nekoliko višja, proti vzhodu pa nekoliko nižja.

Delni Sončev mrk bo tokrat viden v večjem delu Evrope, z izjemo jugovzhodnega dela celine. Opazovali ga bodo tudi v severnem Atlantskem oceanu, na severozahodu Afrike in na severovzhodu Severne Amerike. Največjo magnitudo – kar 93 odstotkov – bo dosegel na severovzhodu Kanade, v bližini naselja Akulivik, kjer bo Sonce ob mrku ravno vzhajalo, je na spletni strani Astronomskega društva Orion zapisal Žiberna.

Običajno Sončevemu mrku sledi ali ga predhodi Lunin mrk. Tako je par marčevskega delnega Sončevega mrka predstavljal popolni Lunin mrk 14. marca, ki je bil najlepše viden nad vzhodnim Tihim oceanom, Severno in Južno Ameriko.

V prihodnjih letih bo iz Slovenije mogoče opazovati še nekaj delnih Sončevih mrkov. Prvi bo 12. avgusta prihodnje leto, vendar bo Sonce v času mrka pri nas že zahajalo, zato bo opazovanje oteženo. Velikost mrka bo nekoliko večja 2. avgusta 2027, ko bo magnituda dosegla 62 odstotkov. 1. junija 2030 bo delni mrk obsegal 77 odstotkov Sončevega premera, 20. marca 2034 pa 21 odstotkov. Popolni Sončev mrk bo pri nas ponovno viden šele 3. septembra 2081, je navedel Žiberna.

Pri opazovanju je treba upoštevati vsa varnostna priporočila, saj lahko gledanje Sonca s prostim očesom povzroči nepopravljive poškodbe vida. Za varno opazovanje je treba uporabiti posebne solarne filtre ali varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Druga sredstva, kot so sajasto steklo, sončna očala ali fotografski filmi, niso varna, opozarja Žiberna.