Zdaj je jasno, ali bi ljudje lahko živeli na Veneri

Zemlja je svet oceanov, kjer voda pokriva približno 71 odstotkov njene površine. Venero, našo najbližjo planetarno sosedo, včasih imenujejo tudi naša dvojčica zaradi njene podobne velikosti in kamnite sestave, a čeprav je njena površina zdaj požgana in gola, se mnogi sprašujejo, ali so morda tudi Venero nekoč pokrivali oceani.

Glede na zadnjo študijo je odgovor "ne".

Znanstveniki so na podlagi kemijske sestave njene atmosfere določili vsebnost vode v notranjosti planeta, ki je eden ključnih pokazateljev, ali so na Veneri nekoč obstajali oceani ali ne.

Ugotovili so, da je notranjost planeta zdaj izjemno suha, kar podpira idejo, da je Venera ostala izsušena po obdobju v svoji zgodnji zgodovini, ko je bilo površje sestavljeno iz staljene kamnine magme – in ima od takrat ožgano površje.

Voda velja za nujno sestavino za nastanek življenja, zato zaključki študije kažejo, da Venera nikoli ni bila primerna za bivanje. Podatki iz te raziskave ne podpirajo prejšnje hipoteze, da je imela Venera pod površjem rezervoar vode – ostanek izgubljenega oceana.

Vulkanizem, zaradi katerega se v atmosfero planeta sproščajo plini, nam omogoča razvozlati notranjost kamnitih planetov. Ko se magma dvigne iz srednje plasti planeta, znane kot plašč, na površje, sprošča pline globoko v notranjosti.

Več kot 60 odstotkov zemeljskih vulkanskih plinov je vodna para, kar dokazuje, da je notranjost bogata z vodo. Znanstveniki so izračunali, da vodna para ne predstavlja več kot šest odstotkov plinov, ki se sproščajo pri izbruhih na Veneri, kar kaže na izsušeno notranjost.

Verjamemo, da bi bivalna preteklost pomenila, da je notranjost Venere zdaj bogata z vodo (...) kemična sestava ozračja kaže, da se v vulkanskih izbruhih na Veneri sprosti zelo malo vode, kar nam pove, da je notranjost Venere suha, je pojasnila doktorska študentka na Inštitutu za astronomijo Univerze v Cambridgeu, Tereza Constantinou.

Po njenih besedah ima Venera dolgotrajno suho površje in nikoli ni bila naseljiva.

Venera je drugi planet od Sonca, Zemlja pa tretji.

Obstajata dve zelo različni pripovedi o vodi na Veneri: ena govori o zmernem podnebju na Veneri več milijard let, s površinsko tekočo vodo, druga pa trdi, da vroča Venera v svojih zgodnjih fazah nikoli ne bi mogla imeti kondenzirane tekoče vode, dodaja.

Čeprav sta si Venera in Zemlja podobni po masi, premeru, gostoti in oddaljenosti od Sonca, Constantinou poudarja, da sta se njuni evolucijski poti dramatično razhajali.

Razmere na površju Venere so ekstremne v primerjavi z Zemljo, atmosferski tlak je 90-krat višji, površinska temperatura okoli 465 stopinj Celzija in ozračje strupeno zaradi oblakov žveplove kisline.

Vir: zimo.dnevnik.hr