Veliki Magellanov oblak je pritlikava galaksija v bližini naše Rimske ceste, vidna s prostim očesom z južne poloble kot svetlobni madež, nove raziskave pa so zdaj zagotovile boljše razumevanje in dokaz, da je v njenem središču črna luknja.

Galaksija je dobila ime po portugalskem raziskovalcu Ferdinandu Magellanu, ki jo je opazil pred petimi stoletji. Nova raziskava, ki temelji na študiji petih zvezd, ki se hitro gibljejo vzdolž robov Rimske ceste, zagotavlja trdne dokaze za obstoj supermasivne črne luknje v Velikem Magellanovem oblaku.

Večina galaksij ima v svojem središču črno luknjo, toda za našo sosednjo je to dokazano prvič.

Znanstveniki so poudarili, da podatki o gibanju zvezd kažejo, da so bile izvržene iz Velikega Magellanovega oblaka po silovitem bližnjem srečanju s črno luknjo. Črne luknje so izjemno gosti objekti s tako močno gravitacijo, da ji ne more uiti niti svetloba.

Veliki Magellanov oblak je od Zemlje oddaljen približno 160 tisoč svetlobnih let, zaradi česar je ena naših najbližjih galaksij. To tudi pomeni, da je črna luknja v njenem središču najbližja supermasivna črna luknja Rimski cesti, razen tiste, imenovane Strelec A*, ki se nahaja v središču naše galaksije. Tako, kot je Rimska cesta masivnejša od Velikega Magellanovega oblaka, je Strelec A* večji od na novo odkrite črne luknje.

Znanstveniki so pri svoji raziskavi uporabili podatke astronomskega observatorija Gaia Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je do zdaj z veliko natančnostjo zabeležil več kot milijardo zvezd v naši galaksiji.

Vir: zimo.dnevnik.hr
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV