Ne boste verjeli, kaj želijo poslati na Luno

Medtem ko Nasa pripravlja vrnitev ljudi na Luno in potekajo obsežne priprave na misijo Artemis, znanstveniki na naš satelit gledajo drugače – kot na prostor, kjer bi lahko shranili in ohranili biotsko raznovrstnost Zemlje, predvsem rastline in živali, ki so najbolj ogrožene. Nekaj takega, torej semenski trezor že obstaja na Zemlji in se nahaja na skrajnem severu. Na Svalbardu so ga  namreč odprli že leta 2008, v njem pa je več kot 1,2 milijona vzorcev semen z vsega sveta, vključno s pšenico, rižem, fižolom in drugim različnim sadjem ter zelenjavo. Cilj tega trezorja je zagotoviti raznolikost pridelkov na Zemlji in oskrbe s hrano za človeštvo.

Znanstveniki menijo, da bi morali imeti tudi nekakšno rezervno, kot so jo mediji poimenovali, Noetovo barko rastlinske pestrosti (nekateri so ji rekli tudi trezor sodnega dne), menijo pa, da bi bilo najbolje in najvarneje, da jo sploh ne bi imeli na našem planetu. Pri tem projektu sodelujejo znanstveniki z nekaterih največjih svetovnih univerz, kot sta Harvard in Smithsonian, na začetku pa se bodo osredotočili na trezor, v katerem bodo hranili žive, kriokonzervirane vzorce najbolj ogroženih živali na Zemlji.

Po okvirnih načrtih bi zamrznjene vzorce poslali na Luno, kjer bi jih shranili v trezorju, ki bi bil postavljen na severnem ali južnem polu Lune. Temperature na polih so nizke do –200 stopinj Celzija, medtem ko je celotno območje zaradi kraterja v senci, tako da trezor ne bo potreboval nobenega vira energije, da bi ohranil vzorce zamrznjene.

Medtem ko sama lokacija shranjevanja ne bo problem, se projekt sooča z drugimi velikimi izzivi, znanstvenike pa najbolj skrbi, kako zaščititi vzorce, poslane na Luno med vesoljskim potovanjem. Ker gre za kompleksen in ambiciozen projekt, je jasno, da bo za njegovo realizacijo potreben čas, pri čemer ne gre za leta, ampak desetletja. Obstajajo tudi številne druge težave, s katerimi se sooča razvoj lunarnega biorepozitorija, zato bo potrebno sodelovanje različnih narodov, kulturnih skupin, agencij itd., da bi dosegli dogovor o dolgoročnih načrtih trezorja – torej glede tega, kateri vzorci bodo notri in kako bo potekalo njegovo upravljanje.

Čeprav upamo, da na Zemlji dolgoročno ne bo prišlo do večjih naravnih nesreč (ali katastrof, ki jih povzroči človek), ne smemo zanemariti različnih dolgoročnih groženj – od podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, vojn in drugih groženj, zato se znanstveniki strinjajo, da potreben je poseben načrt B, ki bo varoval biotsko raznovrstnost Zemlje, tudi če ta načrt ne vključuje našega planeta, ampak Luno.

Vir: Metro & zimo.dnevnik.hr