Tega o martinovanju gotovo še niste vedeli

Izvor martinovanja

Praznik svetega Martina izvira iz Francije, kjer so 11. november praznovali kot god svetega Martina Tourskega, priljubljenega svetnika, ki je bil znan po svoji dobroti in skromnosti. Martin je bil rimski vojak, ki je pozneje postal menih in škof, znan po svojem čudežu, ko je razdelil svoj plašč z revežem. Zaradi svojih dejanj je postal zaščitnik kmetov, beračev, vojakov in, nenazadnje, vinogradnikov. Iz Francije se je martinovanje razširilo v druge evropske dežele, vključno s Slovenijo.

V slovenskih vinorodnih pokrajinah se je praznik močno ukoreninil, saj so vinogradniki obeleževali konec napornega dela v vinogradu in prihod nove letine vina. Danes martinovanje ni le cerkveni praznik, temveč tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine.

Pomen martinovanja

Martinovanje ima v Sloveniji simboličen pomen, saj pomeni dokončno preobrazbo mošta (mladega vina) v vino, kar spremlja tudi blagoslov vina. Ta prehod simbolizira naravno zorenje vina in po ljudskem izročilu pomeni, da je vino od tega dne pripravljeno za pitje. Praznovanje svetega Martina v Sloveniji zato ni le verski dogodek, temveč tudi pomemben družabni dogodek, ki povezuje ljubitelje vina in vinogradnike.

Blagoslov vina simbolizira hvaležnost za dobro letino, z obredom pa se vinogradniki tudi simbolično zahvalijo za pridelek in si zagotovijo uspešno letino tudi v prihodnjem letu. Na Martinovo se torej ne obeležuje samo novega vina, temveč tudi prizadevanja vinogradnikov, ki so vse leto skrbeli za trte.

Praznovanje martinovanja v Sloveniji

Praznovanje Martinovega se v Sloveniji močno razlikuje glede na regijo, a vsem praznovanjem je skupno okušanje novega vina in uživanje tradicionalnih jedi. Tipične jedi za martinovanje vključujejo pečeno gos ali raco, rdeče zelje in mlince, kar predstavlja bogato in okusno jed, ki se poda k sveže narejenemu vinu.

Praznovanja potekajo po različnih vinskih krajih in mestih, kot so Maribor, Ptuj, Vipava, Brda in Krško. Maribor, ki je znan po najstarejši trti na svetu, organizira tudi festival, kjer se obiskovalci zberejo ob pokušini mladega vina in lokalnih dobrot ter uživajo v kulturnem programu.

Poleg uradnih praznovanj Slovenci martinovanje praznujejo tudi v zasebnih družbah. Prijatelji in družine se zberejo ob bogato obloženi mizi in skupaj proslavijo novo letino vina. Pogosto se izvajajo simbolični obredi, kot je krst mošta, ki ga običajno vodi eden izmed udeležencev, preoblečen v duhovnika, ki simbolično krsti mošt in ga tako spremeni v vino.

Zaključek

Martinovanje je v Sloveniji priložnost, da Slovenci praznujejo svoje vinogradniške korenine, uživajo v druženju in okušanju mladega vina. To je praznik, ki združuje tradicijo, kulturo in veselje, obenem pa daje pomen trdemu delu vinogradnikov. Praznovanje svetega Martina tako ostaja eden najbolj priljubljenih jesenskih dogodkov v Sloveniji, ki ga ljudje pričakujejo in praznujejo z navdušenjem.