Bila naj bi najbolj ikonična cesta v Ameriki, a je vse prej kot to

Američani jo imenujejo mati vseh cest, saj je prva nemakadmska glavna cesta v ZDA, ki je bila v povojnem času izhodišče za migracije proti zahodni obali in "zatočišče" za vse, ki so želeli iz dolgočasja in mraza obale jezera Michigan na obalo Pacifika v Kalifornijo. Ob tem je postregla s prvo "drive-through" restavracijo in prvimi obcestnimi moteli, ter olajšala, da ne rečemo kar ustoličila, zabavnost transkontinentalnih potovanj. 

A če odštejemo njeno nostalgično in zgodovinsko (pa morda še kulturoško) vrednost, je daleč od idealne ceste.  Prav žalostno se z dvema izjemama ogne vsem najlepšim predelom (znamenitostim) severne Amerike, sploh ne preči konitnenta in povezuje dve dandanes ne prav prikupni mesti. Predvsem pa je vozniško nezanimiva (da ne rečemo dolgočasna) in v celoti že nekaj časa neprevozna.

Za doživetje prečenja Združenih držav je prava stvar "route20" od Newporta do Bostona v dolžini več kot 5400 kilometrov, pa tudi "route 50", ki sicer ne poveže povsem obal, a je speljana topleje – južneje, ni napačna. Toda v resnici, če nam gre za vozniško in estetsko doživetje, potem na tem kontinentu izstopata najvišji cesti na štiritisočaka Mount Blue Sky (Evans) in Pikes Peak, pa seveda prelazi v Skalnem gorovju in Sierri Nevadi ... A to je zgodba za kdaj drugič ...