Zasvajajoči oktanski hlapi oz. zakaj nam bencin diši?

Bencin vsebuje več kot 150 kemikalij, med drugim izredno hlapljivi benzen, ki vozilu zagotavlja moč in povečuje oktansko število bencina ter ima značilen sladkoben vonj. Slednji je tako močan, da v zraku zaznamo že en delček le-tega – zavohamo ga že pri 0,25 delčka benzena na milijon delcev zraka (koncentracije CO2, ppm) –, zato je naše telo nanj zelo dovzetno. V preteklosti so benzen zaradi tega učinka uporabljali v izdelkih, kot so voda za po britju, geli in dišave, pa tudi za raztapljanje kofeina, a le dokler niso odkrili, da je zdravju škodljiv in kancerogen, in so ga prepovedali za tovrstne namene.

Drugi razlog, zakaj obožujemo vonj bencina, pa je, da prebudi nostalgijo oz. spomine iz otroštva, spomin na morje, čolne, poletje ipd. Naše telo namreč podatke o vonju posreduje direktno v možgane. Voh je naš edini čut, na katerega se odzivamo čustveno, integrirano je namreč z našimi čustvi, spomini, pa tudi z obnašanjem in zdravjem. Vonj je povezan s centrom možganov, imenovanim amigdala, kjer so shranjeni priklici za čustva in izkušnje in je zadolžen za predelovanje vonjav. Zato vas npr. vonj po voščenkah vrne nazaj v vrtec.

Benzen vsebuje psihoaktivne snovi in podobno kot alkohol sodi med ogljikovodike (gre za mešanico lahkih ogljikovodikov), ki so znani, da povzročijo stanje ugodja in evforične odzive, saj se ob zaznavi v telesu začne sproščati hormon sreče, tj. dopamin, ki je za naše možgane nagrada. Podoben učinek imajo tudi določena čistilna sredstva, flomastri in lepila. Benzen ima kratkotrajen učinek, zato je mogoče od njega postati odvisen. Ker gre za snov, ki povzroča raka, dolgotrajna izpostavljenost benzenu in ovohavanje le-tega pa vodita v resne zdravstvene težave – trajne poškodbe živčnega sistema, težave z dihanjem, koma –, je bolje, če služi samo kot gorivo za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem, saj daljše vdihavanje alkoholnih hlapov vodi v dezorientacijo, težave z govorom, ravnotežjem in gibanjem ter omotico.