Števci hitrosti v osebnih avtomobilih so tovarniško nastavljeni tako, da prikazujejo nekaj odstotkov višjo hitrost, kot ta v resnici je. Odstopanja so od znamke do znamke različna. Še najbolj točen je podatek navigacijske naprave, medtem ko merilniki vedno malce lažejo, in sicer od enega pa tudi do 10 km/h pri posameznem avtomobilu – in to brez izjeme. Kako to, da avtomobilski industriji še ni uspelo iznajti načina, kako bi naprave pravilno izmerile hitrost? Odgovor je preprost.
Vsi avtomobili imajo namenoma sprogramirano napako, razlog pa tiči v predpisih oz. evropski regulativi iz leta 1975 75/443/EWG, ki zahteva, da hitrost števca ne sme biti nikoli manjša od dejanske hitrosti, lahko pa pokaže do 10 odstotkov več plus 4 km/h. Tega se proizvajalci držijo tudi zato, da ne bi prišlo do tožb s strani voznikov, po tem, ko bi ti morebiti plačali kazen za prehitro vožnjo, četudi so se držali omejitve. Če se torej voznik drži predpisane hitrosti, ne bo v prekršku, je pa mogoče, da bo vozil manj, kot mu kaže števec. Ko tehnologija še ni bila tako izpopolnjena, so števci precej bolj lagali kot danes in je to lahko pomenilo. Današnje tehnologija merjenja se ne zanaša na GPS, zato ni popolnoma točna.
Sistem merilnika je bodisi mehanski, bodisi električni. Slednji je praktično v vsakem današnjem avtomobilu. Hitrost vrtenja meri dajalnik impulzov na menjalniku in podatke posreduje prek električnih signalov, ki so prevedeni v elektronski zapis, če ima vozilo analogni merilnik, pa podatke posredujejo megnetnemu sistemu, ki obrača kazalec.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV