Skrivnost stocholmskega sindroma

Od kje izraz Stockholmski sindrom?

Izraz izhaja iz odmevnega dogodka na Švedskem, natančneje velikega ropa banke, ki se je zgodil leta 1973 v Stocholmu. Med ropom je več uslužbencev ostalo ujetih v stavbi, roparji pa so jih kot talce zadrževali kar šest dni. Kar je zanimivo in sploh predstavlja ta psihološki fenomen je, da so talci razvili neke vrste čustveno navezanost na roparje oziroma ugrabitelje. Po njihovi osvoboditvi nihče ni želel pričati proti roparjem - še več, celo branili so jih in obiskovali v zaporu.

V tem primeru gre za neke vrste paradoks, saj kljub temu, da zlorabljajoči žrtvi s svojim vedenjem škodi, se ta z njim identificira in vzpostavi čustveno navezanost, ki pa ni samo enostranska. Tudi zlorabljajoči začuti, da žrtvi lahko zaupa. V takšnih primerih privrejo na dan vse njegove šibkosti, zato velikokrat spregovori o svojih težavah in boleči preteklosti. Vez se kljub nenavadnenmu odnosu tako le še krepi. Žrtev začne na celotno situacijo gledati skozi njegove oči, kar ji prebudi občutke usmiljenja in zdi se ji, da se ugrabitelju godi krivica. Svoje potrebe in čustva, kot so strah, jeza, žalost pa zanemari in potlači.

Zakaj se Stockholmski sindrom razvije?

Ko smo udeleženi v ekstremnih situacijah, kjer je ogroženo naše življenje, pride v ospredje obrambni mehanizem, s katerim se želimo zaščititi pred najhujšim. V primeru, kjer sta življenje in varnost odvisna od zlorabljajočega, je ta način vzpostavitev čustvene povezanosti. Ko pride do razrešitve situacije, se pravi osvoboditve žrtve in zajetja zlorabljajočega, pa to za bivšo žrtev predstavlja izgubo čustvene varnosti. Zlorabljajočega ne vidijo v negativni luči, smili se jim, želijo mu celo pomagati.

Seveda pa je potrebno poudariti, da niso vsi ljudje, ki se znajdejo v tako ekstremnih situacijah, dovzetni za razvoj Stockholmskega sindroma. Veliko je odvisno od same osebnostne strukture, starosti, travmatične izkušnje, položaja, v katerem se nahaja in tudi spola. Ugotovili so namreč, da moški razvije do zlorabljajočega prijateljsko vez, ženske pa romantično navezanost oziroma zaljubljenost Pri tem je treba poudariti, da ne gre za pravilo, pač pa pojav, ki je odvisen od številnih dejavnikov.

Posledice te travmatične izkušnje se lahko pokažejo v obliki PSST (post travmatskega stresnega sindorma, depresije, izgube spomina, disociacije.

Znani primeri

Najbolj odmevna primera, ki sta se zgodila v naši bližini in pri katerih se je izpostavljal Stocholmski sindrom, sta bila zagotovo primer Natasche Kampusch, ki je kar 18 let preživela v kleti svojega ugrabitelja ter Elizabeth Fritzl, ki je preživela 24 let ujetništva pri očetu.

Raziskovalci tega sindroma so njegovo pojavnost zabeležili pri številnih skupinah, in sicer:

- pri članih različnih kultov,

- pri prostitutkah in njihovih zvodnikih,

- pri žrtvah incesta, pri ženah, kjer jih partnerji pretepajo,

- pri vojnih ujetnikih in ujetnikih v koncentracijskih taboriščih.