Kruto: sta res umorila še 17 žensk?

Marta Jule Beck in njen ljubimec Raymond Martinez Fernandez naj bi po navedbah preiskovalcev in medijev takratnega časa med letoma 1947 in 1949 umorila več kot 20 žensk. Prav zato ne čudi, da se ju je po prijetju in med sojenjem oprijel vzdevek 'morilca osamljenih src' - svoje žrtve sta namreč najpogosteje našla med oglasi v časopisih, kjer so osamljene, samske ženske iskale družbo.

Brat jo je spolno zlorabljal

Martha Beck se je rodila v Miltonu na Floridi, 6. maja leta 1920. Zaradi težav s hormoni je prej kot njene vrstnice vstopila v puberteto in imela v tistem obdobju veliko težav z debelostjo. V otroštvu naj bi jo po njenih pričevanjih spolno zlorabljal lastni brat in ko je materi povedala za njegovo ravnanje, zaradi katerega je imela travme, jo je ta pretepla. Nič čudnega torej, da je kmalu pobegnila od doma.

Uspelo ji je končati srednjo šolo ter se vpisati na študij zdravstvene nege. Svojo prvo zaposlitev je našla v pogrebnem zavodu, kjer je delala kot pomočnica in pokojne ženske pripravljala na pogreb. Delo je bilo moreče, zato je kmalu dala odpoved in se preselila v Kalifornijo, kjer se je zaposlila v vojni bolnišnici kot medicinska sestra. Bila naj bi zelo promiskuitetna in pogosto naj bi menjavala spolne partnerje. Po aferi z enim moškim je zanosila. Pregovarjala naj bi ga, da se poročita, a jo je on gladko zavrnil. V blaženem stanju se je zato sama vrnila na Florido.

Beg pred resničnostjo

Rodila je zdravo hčerko. Pozneje je govorila, da se je poročila z očetom svojega otroka, ki je bil vojak in je žal izgubil življenje v vojni. Kljub slabi izkušnji je hitro spet zanosila, tokrat z voznikom avtobusa Alfredom Beckom. Par se je razšel po vsega šestih mesecih zveze, Martha pa je nekaj mesecev pozneje rodila sina.

V času druge svetovne vojne je Raymond služil v španski in britanski obveščevalni službi. Po vojni se je vkrcal na ladjo za Združene države Amerike, vendar je na poti doživel nesrečo. Nanj je padla jeklena konstrukcija. Nemudoma so mu nudili prvo pomoč in ga po prihodu ladje v ameriški pristan prepeljali v najbližjo bolnišnico, kjer se je dolgo zdravil zaradi poškodb glave in možganov. Po nekaj mesecih je okreval, a številni so verjeli, da je bila prav nesreča kriva za njegovo poznejše spolno in socialno vedenje.

Potem, ko so ga odpustili iz bolnišnice, je Raymond hitro pristal v zaporu zaradi kraje oblačil. V letu dni, kolikor so mu dosodili za rop, ga je zapornik, s katerim si je delil celico, učil o črni in vudu magiji. Pozneje je trdil, da so mu znanja, ki jih je pridobil v zaporu, dajala veliko moči in mu pomagala pri šarmiranju žensk.

Kradel je osamljenim in nemočnim ženskam

Potem, ko je odslužil kazen, se je Raymond preselil v New York in se začel javljati na oglase osamljenih žensk, ki so iskale družbo. Povabil jih je na večerjo, se zapletel z njimi, nato pa jih je okradel. Večina žrtev ga ni prijavila, ker jih je bilo sram. Eno žensko je celo odpeljal v Španijo, kjer jo je seznanil s svojo soprogo in otroki. Ženska je na koncu umrla v nenavadnih okoliščinah, Raymond pa naj bi si s pomočjo lažne oporoke prilastil vso njeno zapuščino.

Leta 1947 se je odzval na oglas Marthe Beck. Obiskal jo je na Floridi  ona pa je kmalu po prvem snidenju vsem začela govoriti, da se bosta poročila. Raymond se je kmalu zatem vrnil v New York, Martha pa se je potrudila, da jo je njen takratni delodajalec odpustil. Nemudoma je spakirala kovčke in otroka ter se z vsem svojim imetjem nekega dne pojavila na pragu Raymondovega novega domovanja.

Otroka je poslala v sekto, da bi pomagala Fernandezu

Raymond je užival v njeni pozornosti in ji je kmalu priznal vse svoje zločine. Marthi so bile njegove metode pridobivanja denarja zanimive, zato se je odločila, da mu bo pomagala pri goljufijah. Hčerko in sina je poslala v metodistično versko organizacijo Vojska odrešenja, da jima ne bi bila na poti, in se s svojim ljubimcem polna upanja podala novim dogodivščinam naproti.

Pri zapeljevanju novih žrtev se je Martha izdajala za Raymondovo sestro in mu s tem povečevala ugled. Zaradi ljubosumja se je le redko ločila od žrtve in svojega ljubimca, saj se je bala, da jo bo prevaral. Če ga je vendarle zalotila v postelji s katero izmed žrtev, mu je več tednov težila in pritiskala nanj s svojo nasilno naravo.

Leta 1949 je par zagrešil tri umore, za katere je bil pozneje tudi obsojen. Ena izmed žrtev, 66-letna Janet Fay, se je celo zaročila z Raymondom in se vselila v njegovo domovanje na Long Islandu. Ko ju je Martha ob neki priložnosti zalotila v postelji, je Janet v napadu besa razbila glavo s kladivom. Raymond je videl, da se jima obetajo problemi, zato je okrvavljeno zaročenko zadavil. Družina Janet Day je hitro postala sumničava, ker se jim njihova hči ni javila, zato so jo prijavili kot pogrešano. A takrat Marthe in Raymonda ni bilo več na Long Islandu. Pobegnila sta v Michigan, v predmestje Grand Rapidsa. Tam sta si delila domovanje z mlado vdovo Delphine Downing in njeno 2-letno hčerko.

Raymond je ustrelil mamo, Martha zadavila otroka

28. februarja se je med trojico vnel prepir, ki je Delphine močno vznemiril, zato ji je Raymond dal pomirjevala. Vznemirila se je tudi hčerkica in pričela neutolažljivo jokati, zaradi česar je Martha preprosto ponorela. V navalu besa je začela daviti otroka, a na srečo je Raymond pravočasno preprečil, da bi jo ubila.

A vedel je, da bo Delphine posumila, da sta se fizično spravila na njeno hčerko, ko bo videla odtise rok na dekličinem vratu, zato se je odločil, da do tega ne bo prišlo. Nesrečno ženo je enostavno ustrelil. Deklica je ostala s krvoločnim parom, vse dokler njen jok čez nekaj dni ni ponovno razbesnel Marthe. Otroka je z golimi rokami utopila, njeno truplo pa sta z Raymondom zakopala v kleti. Sumničavi sosedje so čez nekaj dni Delphine prijavili kot pogrešano osebo. Policija je na vrata Marthe in Raymonda potrkala 1. marca leta 1949.

Sta kriva za smrt še 17 žensk?

Raymond je potem, ko so mu pod pretvezo dejali, da ne bo izročen zvezni državi New York, ki je izvrševala smrtne kazni, hitro priznal zločine. Pozneje so kljub temu oba izročili. Med sojenjem sta se ostro branila obrožb, da sta kriva še za smrt 17 drugih žensk. Raymond je pozneje želel celo umakniti svoje priznanje. Trdil je, da je lagal, ker je želel zaščititi Martho. Njun sodni proces je bil za takratne medije, ki so obravnave s pridom izkoriščali za boljšo prodajo, prava senzacija. Nekateri novinarji so se celo norčevali iz videza Marthe Beck, a jim ta ni ostala dolžna. Napisala in poslala je protestno pismo urednikom.

Zadnje besede so bile namenjene Raymondu

Fernandez in Beckova sta bila obsojena samo za umor Janet Day, saj za Delphine in njeno hčerko niso našli dovolj trdnih obremenilnih dokazov. Oba sta bila obsojena na smrtno kazen. Umrla sta skupaj, na električnem stolu, 8. marca leta 1951 v zloglasnem zaporu Sing Sing.

Kljub burnemu odnosu in težavam v zvezi sta pogosto izražala ljubezen eden do drugega. O njunem odnosu so leta 2006 posneli celo film Lonely Hearts (Osamljena srca), v katerem sta v glavnih vlogah zaigrala Salma Hayek in Jared Let.

»Moja zgodba je ljubezenska zgodba in samo tisti, ki jih muči ljubezen, vedo, o čem govorim ... Čas v zaporu je samo še okrepil moje občutke do Raymonda,« so bile po pričevanju paznikov Marthine zadnje besede.