EU do leta 2050 potrebuje tri milijone električnih polnilnic

Če želi Evropska unija uresničiti cilj o podnebni nevtralnosti do sredine tega stoletja, do tedaj Evropa potrebuje več kot tri milijone javnih električnih polnilnic, ugotavlja raziskovalna skupina Transport & Environment (T&E). Brez zadostnega števila teh cilja namreč ne bo mogoče doseči. To je 15-krat več, kot jih je trenutno, ko je v EU na voljo 185.000 javnih polnilnic. To je dovolj za trenutne potrebe, a ne dovolj za hitro rastoči trg po letu 2020. Že leta 2025 jih bomo za zadostitev vseh potreb potrebovali 1,3 milijona, leta 2030 pa že 2,9 milijona. 78 odstotkov teh bo potrebnih na petih največjih evropskih trgih, to je v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji in Italiji. V Sloveniji bomo do leta 2030 potrebovali več kot 10.000 javnih polnilnic. 20–30 odstotkov vseh polnilnic bo moralo biti v manj gosto poseljenih in zapostavljenih oz. deprivilegiranih območjih, da bi imeli korist od tega vsi, ne le najbolj razviti predeli.

Po ocenah analize EU za financiranje potrebne infrastrukture v prihodnjih 11 letih potrebuje 20 milijard evrov. Letni strošek polnilne infrastrukture naj bi v povprečju tako znašal 1,8 milijarde evrov. V naslednjem desetletju bo namreč število električnih avtomobilov v Evropi doseglo 44 milijonov.

''Zeleni dogovor za promet se lahko doseže samo z infrastrukturo ničelnih emisij. To pomeni več vlaganj v postavitev omrežja javnih polnilnic, posebej doma in v službi, in ne v gradnjo še več naftovodov. Za zdaj so polnilna mesta sledila povpraševanju, vendar se moramo zavedati, da je treba na prihajajoči električni val odgovoriti s širitvijo mreže,'' je dejal analitik e-mobilnosti pri T&E Lucien Mathieu.

Če EU želi omogočiti, da zajahamo električni val, je potrebna revizija evropske direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. ''Prehod na električna vozila za evropsko industrijo predstavlja večmilijardni posel – od vzpostavitve omrežja, montaže do vzdrževanja javnih polnilnic. EU mora storiti vse, kar je v njeni moči za boj proti podnebnim spremembam, in pri tem podpirati delovna mesta,'' poudarjajo pri T&E.

Transport za Evropo predstavlja največjo podnebno težavo, saj je odgovoren kar za četrtino (27 odstotkov) vseh emisij toplogrednih plinov. Od teh so za 44 odstotkov emisij ogljikovega dioksida krivi avtomobili, ta številka pa še naprej raste. Da bi EU izpolnila obljube zelenega dogovora, mora biti v Evropi do leta 2030 40 odstotkov novih vozil brezogljičnih, zadnje vozilo z motorjem z notranjim izgorevanjem pa lahko iz tekočega traku zapelje najpozneje leta 2035.