Moskisvet.com
Orangutan

Zanimivo

Najbolj nenavadne znanstvene teorije in izsledki

U.K.
05. 12. 2012 08.00
5

Vesolje je precej nenavadno in teorije, ki ga poskušajo razložiti, niso nič manj bizarne. A nekatere še dodatno izstopajo.

Odgovorov, ki jih ne vemo, je najverjetneje neskončno več od tistih, ki jih imamo. Še posebej, ko posežemo na področje verjetnosti in kvantne fizike. Preberite nekaj o znanstvenih teorijah, ki jih je zelo težko sprejeti, a so čisto resen del znanstvenih razprav. Po drugi strani imamo znanstvene izsledke, ki so popolnoma zbegali znanost, kot sta vplivanje sedanjosti na preteklost in delec, ki vpliva na drug delec, tudi če je ta na drugi strani vesolja.

Teorem neskončnega števila opic

Teorem govori, da bi neskončno število opic s pisalnimi strojem v neskončnem času napisalo celotna dela Williama Shakespeara. Se pravi, da bi opice udarjale po tipkah točno v takšnem vrstnem redu, da bi po nesreči napisale vsa dela Williama Shakespeara. Seveda gre bolj za komentar verjetnosti v neskončnosti. Dejansko te opice ne bi napisale le Shakespeara. V neskončnem času bi napisale vse preostale knjige, ki obstajajo ali še bodo obstajale, ter tudi tiste, ki nikoli ne bodo obstajale, a imajo neki smisel. Poleg orjaškega števila nesmislov, ki bi se nato začeli ponavljati v neskončnost. Težava pri tem teoremu je pač v tem, da si človeški možgani preprosto ne morejo predstavljati neskončnosti.

Ekipirotični scenarij

Teorija govori o tem, da je naše vesolje nastalo s trčenjem dveh drugih vesolj. Teorija je v nasprotju s teorijo velikega poka, po kateri naj bi vesolje nastalo iz nič. Trk dveh vesolj naj bi se po tej teoriji "resetiralo" v novo vesolje, ki se širi. Po določenem času naj bi se vesolje začelo znova krčiti in bi se nato spet "resetiralo".

Teorija multivesolja

Govori, kot že pove ime, o tem, da obstaja nešteto vesolj hkrati in da se nenehno rojevajo nova. In neskončno število vesolj pomeni, da obstaja tudi neskončno število variacij. Nekatera naj bi bila popolnoma brez življenja, druga naj bi bila popolnoma enaka našemu, spet tretja podobna našim z manjšimi spremembami. V enem vesolju je lahko neka oseba milijonar, v drugem brezdomec. V enem je umrla v prometni nesreči, v drugem se ji je izognila in tako naprej.
 

Dogodek v prihodnosti lahko vpliva na preteklost

Ta pojav je pravzaprav kar dobro dokumentiran, a seveda izhaja iz kvantne fizike, kjer si je vse skupaj tako rekoč nemogoče predstavljati. Vemo, da se lahko svetloba obnaša kot valovanje ali kot delec. Preden jo opazujemo, je lahko eno ali drugo. A leta 2007 so znanstveniki opazili, da če opazujejo svetlobo v določenem času, s tem vplivajo na to, kaj se zgodi z drugo svetlobo v preteklosti. Glede na tako imenovani eksperiment dveh rež se svetloba obnaša kot delec, če jo opazujemo, skozi katero režo bo odšla, in kot val, če opazujemo, kam se bo usmerila na zaslonu za režama. A če počakamo, da pride skozi režo, in potem opazujemo, skozi katero režo je šla, bo prisiljena, da gre skozi eno ali drugo režo. Kar pripelje do obrnjene kavzalnosti. Sedanjost vpliva na preteklost. V laboratoriju to pomeni le izjemno majhen delček sekunde, a če bi to naredili s svetlobo daljnih zvezd, ki je ujeta v gravitacijskem vodnjaku, potem bi to pomenilo, da nekaj opazujemo sedaj in vplivamo na dogodke, ki so se zgodili pred tisočimi, celo milijoni leti.

Delec tukaj lahko vpliva na delec na drugi strani vesolja v istem trenutku

Ko elektron sreča svojega antimaterijskega dvojnika (pozitron), se uničita, pri tem se sprosti energija (dva fotona). Podatomski delci (fotoni, kvarki …) imajo lastnost, ki se imenuje vrtljaj, zasuk, vrtenje. To sicer ne pomeni, da se dejansko vrtijo, a se obnašajo, kot da bi se. Ko dva delca nastaneta istočasno, je smer vrtenja nasprotna. Nemogoče je vnaprej določiti, kateri se bo vrtel v smeri urnega kazalca in kateri v nasprotni smeri. Pravzaprav se oba vrtita v obe smeri, dokler se vrtljaj enega ne opazi. Ko opazujemo en delec, se bo ta začel vrteti v smeri urnega kazalca ali nasproti, njegov dvojnik pa se bo avtomatično začel vrteti v nasprotni smeri opazovanega delca. To so znanstveniki preverili v laboratoriju, kjer so imeli en delec odmaknjen od drugega, a je opazovani delec vseeno vplival na drugega brez fizičnega kontakta. A kot kaže, razdalja med delcema nima nobenega vpliva. Torej bi s tem, ko opazujemo en delec na Zemlji, lahko vplivali na vrtljaj njegovega dvojnika na drugi strani vesolja.

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 578