Menedžerka končno ponudila vpogled v Schumacherjevo zasebno življenje!

Tri leta in pol minevajo od tistega usodnega 29. decembra 2013, ko je Michael Schumacher padel na neurejenem delu smučišča v Maribelu v Franciji in utrpel hude poškodbe glave. Menedžerka nekdanjega dirkača Sabine Kehm se tega dne spomni, kot bi se zgodil včeraj, je povedala v intervjuju za projekt 'Ta ena sekunda'. »Bila sem pri starših, praznovali smo božične praznike. Nenadoma mi je zazvonil mobilni telefon in na drugi strani me je francoski novinar spraševal, ali lahko potrdim, da se je Michael ponesrečil med smučanjem. V tistem trenutku nisem imela pojma, o čem govori, že čez nekaj minut pa mi je bilo jasno, da je položaj zelo resen. Naslednje jutro sem bila že v bolnišnici v Grenoblu.«

Sabine je namreč takoj odhitela v Francijo, saj jo je čakalo veliko dela. Novinarji z vsega sveta so želeli informacije o zdravstvenem stanju sedemkratnega svetovnega prvaka v formuli ena in prav ona je bila v tistih trenutkih v središču pozornosti kot krizna menedžerka. »Pritisk medijev takoj po nesreči je bil izjemno hud. Vsi so si želeli ekskluzivnih novic o Michaelovem stanju. Neki novinar se je celo preoblekel v duhovnika, da bi prišel do Michaela, drugi je trdil, da je njegov oče. Tudi osebje bolnišnice je bilo na začetku zelo zmedeno. Enostavno niso vedeli, kdo je kdo in kdo je v resnici Michaelov sorodnik. To so bili težki trenutki,« se je v intervjuju spominjala Kehmova.

Michelovo zdravstveno stanje naj bi bilo še vedno zelo slabo, čeprav informacij, kako je z njim, njegova družina, zdravniki ter vsi drugi, ki so ga kdaj obiskali, ne dajejo. Na vprašanje, zakaj vsi vztrajno molčijo, ko beseda nanese na stanje nekdanjega dirkača, je Sabine Kehm odgovorila, da bi si tako želel Michael, če bi bil sposoben odločati.

»Michael je res javna osebnost, zato ima javnost pravico izvedeti, kaj se je zgodilo. A sam je vedno jasno ločil med javnim in zasebnim življenjem. To so mediji in oboževalci vedno spoštovali. Družina ima pravico, da s tragedijo in okoliščinami po njej shaja tako, kot se ji zdi najboljše zanjo,« je bila jasna dirkačeva menedžerka, ki je Schumacherja sicer spoznala leta 1994, ko se je ta prvič boril za naslov svetovnega prvaka, Kehmova pa je delala kot športna novinarka. »Že takrat je bil pri komuniciranju z mediji distanciran, previden,« se spominja.

V vseh letih je močno spremenila mnenje o dirkaču

Sabine se takratnega Michaela spominja kot izjemno predanega dirkača. »Bil je izjemno borben. Na nekaterih dirkah morda celo preveč brezobziren. Spominjam se ga kot moškega, ki je vse podredil temu, da zmaga, ki je bil pripravljen sam do sebe biti celo že povsem brez milosti. Michael je vse naredil za to, da bi zmagal na dirki. Da bi svoji ekipi dal to, kar je od njega želela: zmage. Bil je osredotočen, jasen, energičen, motiviran.« Skozi kariero naj bi imel Schumacher glede na izkušnje Kehmove sicer dve osebnosti: na dirkališču je bil neizprosen, zasebno pa zelo umirjen, sproščen, dobrosrčen, tudi čustven. »Vedno je bil zelo ljubeč oče in soprog. Družina je bila vedno na prvem mestu. To je dal vselej jasno vedeti. Bil je dober, zanesljiv, včasih kar preveč otročji prijatelj, ki se je želel v življenju čim bolj zabavati.«

Sabine Kehm je za Michaela Schumacherja začela delati leta 2000, ko je postala njegova tiskovna predstavnica, pozneje je prevzela še vlogo menedžerke. Sezono 1999 je Schumacher solidno začel in do dirke za Veliko nagrado Velike Britanije zbral že dve zmagi, nato pa je bilo zanj sanj o naslovu svetovnega prvaka v tej sezoni predčasno konec. V prvem krogu je po odpovedi zavor s polno hitrostjo priletel v zaščitne gume in utrpel večkratni zlom noge. »V tistem obdobju se je razšel s svojim takratnim predstavnikom za stike z javnostmi in me poklical, ali bi prevzela to mesto. Po tehtnem premisleku sem privolila,« se spominja Kehmova. »Z leti mi je poleg golega komuniciranja z mediji zaupal vse več nalog v povezavi z njegovo javno podobo. Leta 2009 mi je nato ponudil, ali bi postala njegova menedžerka. Od takrat sem v celoti odgovorna za njegovo javno življenje.«

Pa je Kehmova v vseh teh letih, torej od 1994, ko ga je spoznala, pa do danes, kdaj spremenila mnenje o Michaelu Schumacherju? »Da, seveda. Kot novinarka sem poznala samo Michaela Schumacherja, ki je bil javna osebnost. Takrat z njim nisem bila ravno v najboljših odnosih. Michaela zunaj dirkalne steze do trenutka, ko sem začela delati zanj, nisem poznala. Pozneje mi je močno prirasel k srcu, prav tako tudi njegova družina,« je iskreno povedala dirkačeva menedžerka.

Ali ga imajo radi ali pa ga ne morejo videti!

Očitno je osvojil tudi srca na milijone oboževalcev, ki so ga in ga imajo še vedno radi. Veliko bolj, kot imajo denimo radi Sebastiana Vettla, ki je prav tako Nemec in ki je aktiven dirkač. »Michael je še vedno absolutna svetovna zvezda. To gre seveda v prvi vrsti pripisati njegovih uspehom, saj ne smemo pozabiti, da je najuspešnejši voznik formule 1 v zgodovini tega športa. Seveda gre del tega zvezdništva zagotovo pripisati tudi Ferrariju, v njegovem dirkalniku je osvojil kar pet od sedmih naslovov svetovnega prvaka. Jeklena moč obeh blagovnih znamk se je medsebojno dopolnjevala in nadgrajevala v uspehih. Potem gre del priljubljenosti zagotovo pripisati njegovi drži, temu, da nikoli ne obupa in preizkusi vse, kar je mogoče preizkusiti,« je o tem razmišljala Kehmova.

»Menim, da so svetovne zvezde ljudje, ki polarizirajo. Ali jih javnost obožuje ali jih sovraži, neopredeljenih enostavno ni. Nikogar ne pustijo ravnodušnega. A če bo Sebastian s Ferrarijem začel redno zmagovati, bo tudi njegova priljubljenost (znova) močno zrasla,« je prepričana menedžerka sedemkratnega svetovnega prvaka, ki se kot največjega dosežka Schumacherja spominja njegove zmage v Suzuki na Japonskem leta 2000. »To je bila eksplozivna zmaga. Zmaga, za katero je ekipa dala vse. Bilo je noro. Dirka za Veliko nagrado Japonske v Suzuki je bila tudi za Michaela največji trenutek njegove kariere.«

V sezoni 2000 se je odvijal dvoboj med Schumacherjem in Häkkinenom. Schumacher je odlično začel s tremi zmagami, v srednjem delu nekoliko popustil z le dvema zmagama v desetih dirkah, nato pa s sanjskim koncem in štirimi zaporednimi zmagami le osvojil prvi naslov svetovnega prvaka za Ferrari po dolgih 21 letih in svoj tretji naslov. »Čeprav je bil to že njegov tretji naslov svetovnega prvaka, je bil najpomembnejši. Za njim je namreč stalo toliko vroče krvi in ognja zaradi vseh neuspehov in kritik, ki so jih bili deležni Michael in Ferrari. Bilo je toliko pritiska. To je bila najlepša in odločilna dirka zanj; dirka, ki je iz uspešnega dirkača naredila ikonično legendo,« je prepričana Sabine Kehm.

Po očetu še sin

Danes je Kehmova menedžerka tudi Michaelovemu sinu Micku, ki je na zelo dobri poti, da stopi v očetove čevlje. »Mick je letos iz formule 4 napredoval v formulo 3, kar je za športnika njegove starosti res velik korak. Dirkalniki, v katerih zdaj dirka, se ne razlikujejo več zelo od dirkalnikov v formuli 1, prvenstvo je zelo napeto, dirkači tesno skupaj,« o svojem novem varovancu pravi uspešna menedžerka, a dodaja, da je prvo leto namenjeno učenju, česar se Mick zelo dobro zaveda. »Brez oziranja na okolico gre svojo pot in ne pusti, da bi ga pri tem kdo oviral. Prav tako ne pusti, da bi kdor koli nad njim ustvarjal pritisk, vzel si bo čas, ki ga potrebuje, da bo postal vrhunski dirkač. Kot je bil njegov oče,« je prepričana Kehmova.