Zvone Šeruga: Samo nebo je meja!

Svetovni popotnik Zvone Šeruga  je s potovanji zasvojen že od srednješolskih in študijskih let, ko je takrat, še bolj za zabavo, potoval ter kmalu ugotovil, da je na poti zelo 'luštno'. Pa še nekaj malega je zaslužil, ko je kot študent novinarstva pisal reportažne članke. S potovanji je okužil tudi ženo Romano, s katero sta skupaj že od njenega 19. leta in od prvega dne je to njun skupni način življenja. Po njegovih poteh gre tudi 20-letna hči Kaja, ki je zdaj že prava lepotica, in je pri 18 pol leta sama potovala po Aziji, pa Zvoneta ni nič skrbelo, kaj se je z njo dogajalo: "Vem, da je punca izhajala iz moje šole, po mojem načinu življenja in ponosen sem na to. Sama je štiri leta varčevala denar za to potovanje in ko je prišla nazaj domov, sem ji rekel – Sky is the limit, samo nebo je meja."

Zvone pa bo kmalu odpotoval na Borneo in tja, po 18 letih, potuje popolnoma sam, zato bo imel dovolj časa, da se bo spet posvetil pisanju reportaž in snemanju dežele, ki je mnogi v živo ne bodo nikoli videli. Zato pa boste lahko na naši spletni strani, ekskluzivno, spremljali vse njegove dogodivščine, ki jih, glede na dolgoletne potovalne izkušnje, zagotovo ne bo malo.

Zagotovo je njegovo življenje precej drugačno od večine navadnih smrtnikov, sam pa pravi, da je najbolj ponosen na to, da živi svoje sanje. Več pa v spodnjem intervjuju in videu, kjer zaupa tudi, da v njihovi družini ne poznajo besede ljubosumje.

Katera tehnološka novost v zadnjih letih vas je navdušila?

Vse živo ... kaj vse delajo in kako v te male škatlice vse spravijo. V zadnjih letih veliko delam s kamero in vse to me impresionira, istočasno mi gre pa na živce, ker pomislim, kako so ljudje pametni, da znajo vse to narediti, jaz 'butelj' pa tri četrtine tega niti uporabljati ne znam.

Imate čas za kino, gledališče, koncert, branje knjig?

Trudim se kdaj pa kdaj prebrati kakšno knjigo, manj kot bi se spodobilo. Gledališče? Ne, priznam, kar se kulture tiče, sem vaški teleban, prišel sem s kmetov in tak sem ostal. V kino grem občasno, enkrat na dva do tri mesece, televizije doma skoraj ne gledamo oziroma težim, če jo gledajo otroci in drugi. Raje vidim, da se mi življenje odvija v živo.

Ali vas človek sploh lahko vpraša, kje ste doživeli najlepše počitnice?

Ne (smeh). To je tako, večkrat me sprašujejo, katera država je najlepša. To je tako, kot bi me vprašali, katera ženska je najlepša, kateri sončni zahod, kateri pes … Toliko je različnih lepot, za različne okuse, da se enostavno s tem ne obremenjujem in hvala bogu je ogromno stvari, ki si jih bom zapomnil prav po njihovi lepoti in enkratnosti in hvala bogu, da mi jih ni treba vedno znova rangirati, ker bi jih s tem razvrednotil.

Kateri šport spremljate, za koga posebej navijate?

Ne. Nisem človek, ki bi ždel pred televizijo in navijal za nekoga, sem pa človek, ki skuša vzdrževati sebe, tečem, kolesarim, grem v fitnes, skrbim za svojo fizično kondicijo, to je moja povezava s športom. Da bi pa sedel pred televizorjem in navijal, bi pa morala naša nogometna ekipa igrati v samem finalu, če je v četrtfinalu, me še ne zanima.

Različno. Doma je to običajno mleko zjutraj, zvečer pa kozarec vode. Doma živimo dokaj zdravo. Na potovanjih pa je življenje bolj živahno. Ponavadi se zjutraj začne z borovničkami, to je za zdravje, pravimo. In baje, da drži, pri meni drži. Zvečer pa malo mešano, čeprav 'čebriček' je ponavadi tisti zakon. 'Čebriček' je pa … ma nič, pojdite z mano, pa boste videli, kaj je. Ampak tudi zaleže, ker tudi zvečer se ponavadi zelo zdravo počutim.