Boštjan Skubic, motociklistični dirkač

Boštjan Skubic, motociklistični dirkač in POP TV-jev sokomentator dirk za motoGP, je svojo ljubezen do hitrosti in adrenalina odkril že zgodaj. "Kot večina 'mulcev' sem tudi sam začel na mopedih in skuterjih, ko sem imel dvanajst let in smo se vozili okoli brez izpita, potem je to kmalu preraslo v težje in večje motorje in vse skupaj je postalo prenevarno. Na srečo sem se zavestno dovolj zgodaj odločil, da z dirkanjem po cesti zaključim in se udeležim resnih dirk," opiše svoje začetke in doda, da se je kmalu udeležil dirk za državno prvenstveno na Grobniku, ki so se pozneje stopnjevale, glede na rezultate, tudi na prvenstva v tujini.

Starša sprva seveda nista bila navdušena, da se je podal v tako nevaren šport, vendar ko sta videla, da ga ne bosta mogla zaustaviti in da se je odločil za tekmovalno pot, sta mu stala ob strani in mu na nek način pomagala.

V Daytoni je doživel uspeh in padec kariere

Boštjan za svoj največji uspeh v motociklizmu šteje 8. mesto v Daytoni leta 2008 in pa drugo mesto v skupnem seštevku za evropsko prvenstvo leto prej. Seveda je ponosen tudi na osvojene naslove na državnih prvenstvih in na tekmovanju Alpe Adria, vendar so omenjene tekme na bistveno nižjem nivoju. "Vsak si želi izboljšati rezultat, tako tudi jaz sam in dokler bom imel željo po tekmovanju in še višjih mestih, bom v tem športu vztrajal. Ko želje ne bo več, ne vidim nobenega smisla v dirkanju."

Daytona pa mu ni prizanesla niti s poškodbami, najhujši padec je doživel ravno na letošnji dirki, imel je nekaj težav s spominom, vendar so ga na srečo po enem dnevu izpustili iz bolnišnice. "Poškodbe in zlomi so sestavni del tega športa in temu se na žalost nisem mogel izogniti. Kljub vsemu pa sem imel skozi petnajstletno kariero precej sreče, še danes sem cel in zdrav in to je najbolj pomembno."

Potovanja so njegova druga strast

Poleg motociklizma, pa so Boštjanova strast tudi potovanja in ko ga vprašam o nepozabnih počitnicah, pove, da jih je bilo kar veliko. "Eno takih potovanj je, ko sva z ženo devet mesecev potovala s kolesi po Južni Ameriki, tega zagotovo ne bom nikoli pozabil. Pa prečkanje Atlantika z jadrnico, mogoče teden dni počitnic v nacionalnem parku na brazilskem otoku Fernando de Narona, ki je zelo pomaknjen v Atlantik, še kar nekaj takih potovanj bi lahko naštel. Pogosto so moji dopusti povezani tudi z nekim 'trpljenjem', saj si skoraj vedno zadam cilje, alpinistične, kolesarske ali pa je to jadranje. Vse skupaj je sicer zelo lepo, vendar tudi naporno in je še vedno najlepše, ko se vrnem domov."