'To ni Severna Koreja, to je Evropa – 'kao''

Zakaj je sporazum Acta tako sporen?

Lobiji, ki zahtevajo, da se sporazum sprejme, verjamejo, da je določen uporabnik pripravljen za izdelek, ki ga je dobil s spleta, plačati. A to ne drži.

Večina "torrent uporabnikov" ni pripravljena plačati za vse produkte, preprosto zaradi tega, ker so predragi, ali se jih, recimo, niti ne da dobiti. To pa ne pomeni, da ne obstajajo sistemi/ideje, kako to zadevo urediti, ne da bi napadli prosti pretok podatkov preko spleta. To so dokazali sistemi, kot je Steam ali, recimo, MOG in Spotify. A očitno se lobiji zabavne industrije preprosto ne želijo prilagoditi novim tehnologijam in tržnim spremembam. Zato raje onemogočajo podjetja, ki to poskušajo, in se držijo zastarelih smernic. Razlog je seveda denar, ki ga v primeru sprejetja zakona ne bo kaj prida več.

Slovenski založniki pravijo, da so uporabniki enega od "torrent" portalov imetnike avtorskih pravic v štirih letih oškodovali za približno 20 milijonov evrov, državo pa za pet milijonov evrov. Kot že rečeno, založniki zagovarjajo, da če portal ne bi obstajal, bi vsi ti ljudje izdelke kupili. To pa je izjemno naivno mišljenje. V devetdesetih odstotkih bodo ljudje, ki jim je nekaj res všeč, ta izdelek kupili v vsakem primeru ali naknadno, še posebej, če govorimo o glasbi. Glasbeni torrenti so v mnogih primerih odlično reklamno orodje in jih pravzaprav podpirajo mnogi glasbeniki.

A kaj bo pravzaprav Acta poskušala ustaviti:

Acta je definirana kot trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju, pri čemer sporazum ureja dve precej različni temi. V enem primeru gre za prodajo ponarejenega blaga (tehnoloških napravic, oblek itd.), ki je večinoma v rokah organiziranega kriminala. V drugem primeru, za katerega se zdi, da so ga hoteli zakriti s prvim, pa Acta posega na področje kršitve pravic intelektualne lastnine. Tako imenovani trgovski sporazum je bil prav očitno sprejet za namene določenih sektorjev gospodarstva. Ne nazadnje vemo, da so imeli do dokumenta (najverjetneje tudi pri njegovem ustvarjanju) dostop predstavniki ameriške zabavne, tehnološke in farmacevtske industrije. Poskušali pa so sporazum spraviti v veljavo čim bolj po tiho, brez medijskega pompa.

V glavnem Acta omogoča hitro (brez zapletov) kaznovanje vseh kršiteljev. S tem so zagotovljene pravice založnikov itd. A težko je reči, kako so zaščitene pravice uporabnikov/potrošnikov. Ne nazadnje so bili pri ustvarjanju sporazuma izključeni. Acta pravzaprav da lobijem moč, da se jim verjame na besedo. Obtoženi se praktično ne bo mogel braniti in kazni bodo izjemne. V ZDA načrtujejo tudi do 150.000 dolarjev (114.000 evrov) za nezakonito kopijo. Dejansko bo, recimo, neka založba ocenila, kolikšno škodo je nekdo povzročil, in jo od njega terjala ter skoraj gotovo dobila. Sodišče bo imelo tudi pravico, da kot odškodnino določi ves dobiček, ki ga je, recimo, neki portal imel z "ukradeno" vsebino.

Da ne bo nesporazuma, Acta ni namenjena avtorjem, ki od nje najverjetneje ne bodo imeli veliko (če bo seveda sprejeta), temveč je namenjena lobijem, ki se jo trudijo sprejeti.
10. člen določa tudi uničenje blaga, materiala in orodja, ki se uporablja pri izdelavi spornega blaga. Na stroške obtoženca, seveda.

Tožniki bodo lahko tudi dosegli začasno prepoved izvajanja dejavnosti domnevnih kršiteljev in morebitnih posrednikov. Lahko bodo dosegli prepoved prodaje tehnoloških izdelkov, ki bi lahko bili podobni drugim (podobno kot spor Apple-Samsung), ali zahtevali od ponudnikov internetnih storitev, da blokira določeno domeno. Vse brez pravnomočne obsodbe in brez zaslišanja nasprotne strani. In prav to je pri sporazumu najbolj sporno. Acta bo potencialno omogočila vsaj začasno zapiranje spletnih strani brez pravnomočne obsodbe, pri čemer bodo tovrstno zapiranje odrejali posamezni gospodarski lobiji.

"Vprašanje je, kje se bo to končalo. To bi lahko primerjali z nacističnim zažiganjem knjig," je dejal eden od zamaskiranih protestnikov.

Poseg v pravice posameznika je tudi v tem, da bodo morali cariniki pregledovati razne predvajalnike (iPode, prenosnike) in iskali piratske vsebine na njih.

Lobisti bi pač radi vpeljali zakone, ki veljajo v realnem svetu, v virtualni svet, a kakor koli gledamo, gre za dva različna svetova, četudi sta povezana. In kar jim gre še bolj na roko, je dejstvo, da tega ne bodo počeli sami, kar pomeni, da se v očeh laika lahko izognejo negativni reklami. Kriv bo pač ponudnik internetnih storitev. Ponudnike internetnih storitev bodo namreč spremenili v zasebno policijo, ki bo popolnoma pod njihovim nadzorom. Ti bodo morali dostaviti hitro identifikacijo IP-naslova kršitelja – celo Švica je ugotovila, da gre v tem primeru za kršenje pravice posameznika do zasebnosti, čeprav je partnerica Acte.

"Slovenija je seveda kot pridna in poslušna ovčka Acto brez zadržkov podpisala, namesto da bi tako kot Poljaki, Nemci in Nizozemci tak fašističen dokument gladko zavrnila," je dejala še ena od gorečih nasprotnic.

Dejstvo je, da tako imenovana zabavna industrija in tudi avtorji izgubljajo denar zaradi kraje avtorskih pravic. Vprašanje je le, ali so te izgube res tako velike in ali je pravilna odločitev, da se tem lobijem izroči tako močno orožje, da je ogrožena svoboda prostega prenosa podatkov. Je morda res, da zaradi ekstremnega kapitalizma nismo pravzaprav v nič boljšem položaju kot drugi totalitarni sistemi, kar je dejal eden od protestnikov, ki smo ga povzeli v naslovu?