Vse, česar še niste vedeli o dronih

Vidimo lahko, da so droni v zadnjem času vedno bolj popularni. Zakaj se je to področje tako zelo razvilo?

Razne daljinsko vodene leteče naprave (letala, helikopterji, baloni ...) so z nami že desetletja. Z njimi se je ukvarjala ne zelo številna a tehnično zelo usposobljena skupnost modelarjev. V zadnjih letih so droni res pravi hit – te kar drage igrače razveseljujejo predvsem mlajše in starejše fante.

Za rast popularnosti ima zares največ zaslug vodilni proizvajalec rekreativnih multikopterjev kitajski DJI, ki je že s prvim izdelkom za široke množice (tega je razvil primarno z namenom, da bi konkurenci onemogočil vstop v nizko cenovni segment, rezultat v smislu bestsellerja pa je presenetil vse) dosegel, da upravljalec praktično ne potrebuje več nobenega tehničnega znanja za upravljanje drona. Hiter tehnološki razvoj kot posledica ekonomije obsega, zelo agresivna prodajna politika DJI in intenzivna penetracija trga na eni strani ter uničenje skoraj vse konkurence na drugi strani, so spremenili globalno krajino trga dronov.

Pa vendar droni niso samo igrače – uporablja se jih na številnih področjih?

Veliko se govori o dronih kot panogi prihodnosti, njihovi uporabi v industriji, distribuciji, nadzornih sistemih ... Pa vendar ne smemo prehitevati – do širše uporabe bo potrebno prehoditi še kar nekaj korakov. Mnogo vprašanj povezanih z varno uporabo dronov je namreč še čisto nedorečenih, večji incident in negativno javno mnenje pa lahko v trenutku zaustavijo napredek celotne panoge.

Če pogledamo z vidika celotnega števila dronov, se jih velika večina res uporablja zgolj kot igrače z zmožnostjo snemanja videa in fotografiranja. Ravno ta uporaba je namreč nek približek starodavni želji človeka po letenju. Letalstvo je bilo namreč vedno rezervirano za zelo majhno število ljudi, droni kot približek letenja, pa so dosegljivi praktično komurkoli za le nekaj denarja. Ravno s tem pa nastajajo tudi povsem novi problemi in tveganja.

Ko ste ravno že omenili tveganja – kakšne pa so nevarnosti pri uporabi dronov?

Največje tveganje so lastniki (upravljalci) dronov. Problematičen je zelo velik razkorak med tem, kar upravljalci vedo in znajo in pa tem, kar bi morali znati. Droni niti približno niso nedolžna igrača in zato proizvajalci, da si zaščitijo hrbet, v navodilih za uporabo zapišejo vrsto prepovedi. Seveda so ta navodila zgolj najnujnejša informacija za to, da ne poškoduješ sebe in drugega. Noben dron namreč še nikoli ni ostal v zraku, vprašanje pa je, kako se bo vrnil na tla. Ko nam danes telefon blokira, ga resetiraš in rešiš problem. Ko blokira dron, bo padel na tla – in ob izostanku pametne presoje upravljalca so spodaj lahko ljudje. Upravljalec bi namreč moral ves čas razmišljati, kakšne bodo posledice, ko (in ne če) bo dron strmoglavil.

Druga nevarnost je ogrožanje letalskega prometa. Zračni prostor ima svoja pravila, ki jih piloti letal precej dobro poznamo. Nekdo, ki svojega drona vodi zunaj vidnega polja, niti ne pomisli, da je tam lahko nek drug zrakoplov (letalo, helikopter, padalec, zmajar, balon …), ki po trku ne bo ostal brez posledic – v najslabšem primeru lahko celo strmoglavi.

Tretje in morda za javnost najbolj nadležno področje je pa poseg v zasebnost. Drone se namreč uporablja tudi za nadlegovanje sosedov oz. "podaljšano oko".

 Kot vemo, dobro poznate tudi letalstvo – ste tudi pilot športnega letala. Kakšne so razlike med letalstvom in droni?

Sicer se tega večina uporabnikov ne zaveda, ampak droni so del letalstva. Ključna razlika med droni in pa ostalim letalstvom je v tem, kje je tvoja rit. Pri upravljanju drona si namreč ves čas varno na tleh in tvegaš pretežno s tujim zdravjem/življenjem. To je glavni psihološki razlog, zakaj je pri dronih tako enostavno kršiti vse predpise – še posebej v našem kulturnem okolju, kjer je kršenje pravil svojevrstna vrednota.

Potem sta tu znanje in izkušnje. Za vsakim klasičnim letalcem je kar nekaj študij in usposabljanja. Kljub temu, da so droni precej bolj kompleksni od recimo športnih letal, je pa znanje upravljalcev izredno omejeno. Večinoma naštudirajo zgolj uporabniški vmesnik oz. nastavitev kamere za snemanje in fotografiranje. Tisti, ki polagajo izpit na Agenciji na civilno letalstvo, se naučijo še nekaj o pravilih letenja. Temeljnih znanj iz aerodinamike, elektronike, fizike, meteorologije pa seveda nimajo. Vse skupaj ostane na ravni slepega zaupanja v proizvajalca v smislu: "Če je mojega drona naredila znana firma, potem že mora delati". Hkrati pa niti ne pomislijo, da je proizvajalcem ceneje zamenjati dron, ki je padel dol, kot pa narediti takšnega, ki bo bolj zanesljiv (cca. polovico rekreativnih dronov uporabniki razbijejo).

V celoti izostane tudi vsa vzgoja letalca in nadzor, ki je ključni element varnega letalstva. Skozi proces usposabljanja se v pilotu utrdi občutek, kaj je varno in kaj ne. V kolikor prekršiš pravila so tu letalski klubi in nadzorni organi. Vsega tega pa pri dronih še ni. Razna "izobraževalna gradiva" pogosto kreirajo spletni blogerji, ki nimajo praktično nikakršnih izkušenj z varno uporabo dronov. Pred kratkim sem recimo našel vlog, kjer je avtor že na prvi strani Uredbe o dronih brez razumevanja celotne letalske zakonodaje ugotovil, da pa za drone pod 500 g vzletne mase ne veljajo nikakršne omejitve. In to svoje zmotno prepričanje potem nekritično širi naprej – pomembni so namreč kliki ne dejstva. Srečanje 500 gramskega drona s sprednjo šipo helikopterja pri 120 vozlih hitrosti se pa nikakor ne bi nedolžno končalo (te površine zdržijo ptiča, ki je mnogo mehkejši, dron pa jih prebije).

Dejali ste, da ste prvi v Sloveniji  pridobili dovoljenja za letenje po mestih. Kako zahteven je ta postopek?

Dolgoletne izkušnje na področju izgradnje dronov ter izvajanje dejavnosti z njimi ti dajejo prednost. Tako smo se že v času predloga Uredbe pred več kot dvema letoma lotili zahtevnega projekta razvoja drona, ki bo izpolnjeval vse zahteve za letenje v varnostno najbolj problematičnih področjih mest. Projekt je bil izjemen tehnološki dosežek – dovoljenja smo imeli že mesec dni po začetku veljavnosti uredbe in tričetrt leta pred prvim sledilcem.

Poslovno gledano pa je bila zgodba zelo drugačna. Država je namreč postavila zelo zaostrena pravila (tehnične zahteve glede dronov, usposobljenost upravljalcev, ocene tveganj ...), ki seveda povzročajo visoke stroške, če jih hočeš izpolniti. In pri nas se ob zelo pomanjkljivem nadzoru in povpraševanju po nelegalnih (zato tudi cenejših) storitvah velika večina raje odloči, da v varnost (drugih ljudi) investira zgolj dvajsetino zneska, ki bi ga morala, če bi hotela izpolniti zakonske zahteve. Pač še en balkanski poslovni model, ki povzroča konkretno škodo razvoju celotne panoge. Upam samo, da se ne ponovi primer balonarstva, kjer je celotna panoga propadla zaradi nekaj pohlepnih posameznikov in slabega nadzora.

 Ilegalnega letenja z droni je pri nas veliko. Kako prepoznamo, da nekdo upravlja drona nezakonito?

Takrat, ko se vam je dron preveč približal ali pa, ko leti okoli vaše hiše, to skoraj gotovo ni zakonito. Osnovna pravila letenja namreč pravijo, da se ljudem in objektom ne smeš približati več kot na 30 m, če gre za skupino ljudi je pa ta razdalja 150 m. Dron mora biti obvezno tudi označen z nalepko s podatki lastnika. Upravljalec mora imeti oblečen svetleč jopič in področje vzleta mora biti označeno. Torej – po naseljenem in blizu ljudi ni možno leteti brez posebnih dovoljenj, ki pa jih je pri nas izdanih zgolj peščica. Vedno se je potrebno držati tudi omejitve višine največ 150 m (v področjih letališč pa je letenje še bolj omejeno), upravljalec pa mora dron ves čas videti. Tudi nočna letenja so zelo omejena. Karkoli od tega izostane, že pomeni kršitev predpisov in povzročanje nepotrebne nevarnosti. Razna snemanja domačih krajev, hiš, porok … so tako večinoma vsa nezakonita.

Kaj se bo dogajalo s panogo v prihodnje?

Poslovni modeli uporabe dronov so še v razvoju, kar pa ne pomeni, da niso interesi potencialnih deležnikov zelo veliki. Se je pa treba zavedati nekaj stvari.

Najprej gre za to, da je tehnološko gledano panoga dronov še zelo v povojih. Področje se je šele pred kratkim razvilo iz zabavne elektronike in tehnični standardi so izredno omejeni. Tudi komponente in proizvodni procesi so daleč od letalskih standardov, ki se jim zaradi dejstva, da na krovu ni potnikov, niti ni potrebno zelo približati (z upoštevanjem področja, nad katerim droni letijo).

Potem so tu zakonski okviri. Tako ZDA kot EU si obe zelo prizadevata postaviti predpise, ki bodo dovolj univerzalni, zagotavljali varnosti ljudi in premoženja ter obenem ne bodo preveč zavirali razvoja panoge. Je pa dejstvo, da droni vstopajo v zračni prostor, ki ga ima že 100 let čez letalstvo. In naivno bi bilo pričakovati, da se bo močna panoga letalstva veselila motnje in konkurence. Zanimivo je recimo, da so pri projektih integracije dronov v zračni prostor, večinsko zastopani prav ljudje s področja klasične aviacije in ne s področja dronov. Tako je tudi za pričakovati, da bo ob merjenju mišic med področjema letalstva in dronov krajšo potegnilo slednje. To vedno poskušam razložiti upravljalcem dronov, ki s svojim nepremišljenim letenjem prilivajo olje na ogenj tistih, ki si želijo velikih restrikcij. Ker nenazadnje gledano z vidika gospodarskih koristi, EU brez posebne škode (razen za prodajo kitajskega proizvajalca dronov DJI oz. lokalnih distributerjev njihove robe) v celoti prepove rekreativno uporabo dronov. Zna se namreč zgoditi, da bodo bodoči zakonski okviri mnogo bolj posledica nepremišljenih ali agresivnih dejanj peščice kršiteljev kot pa množice tistih, ki predpise upoštevamo. Nasploh je v letalstvu tako, da z pridobljenimi izkušnjami (na osnovi napak) restrikcije zgolj naraščajo in ne obratno.

Javnost pa se pri vseh novotarijah tako ali tako obnaša zelo konzervativno – pri dronih jih zaenkrat še ni strah, da jim bo kaj padlo na glavo, jih je pa groza, da jih nekdo opazuje skozi okno spalnice. Ampak do spremembe lahko pride čez noč.