V 57. letu starosti je umrl Kolumbijec Jhon Jairo Velásquez, ki je bil vrsto let desna roka narkomafijca Pabla Escobarja, nekoč, po navedba Forbesa, tudi sedmega najbogatejšega človeka na svetu. ''Človeka sem ubil, prišel domov, se stuširal in sedel na kavč. Tako preprosto je bilo. Bil sem poklicni morilec. To je bil moj poklic,'' svoje preteklosti ni tajil Velasquez, ki je bil osebni stražar Escobarja in množični morilec.
Že leta 1993 – isto leto, ko je ameriška policija (DEA) ubila Escobarja v rodnem Medellinu – je bil zaradi zločinov obsojen na 52 let zaporne kazni, leta 2014 pa je predčasno prišel na prostost in se pred mediji bahal o svoji preteklosti in tem, kako je v osemdesetih in devetdesetih umoril okoli tristo ljudi – med njimi policiste, novinarje, politike in sodnike, kot tudi nedolžne civiliste – in naročil več kot 3.000 umorov.
Postal je prava medijska zvezda in razlagal, kako je hladnokrvno izvrševal umore in kako zelo je bil povezan z Escobarjem. Svojih zločinov – mednje sodi tudi mučenje bodočega kolumbijskega predsednika – ni nikoli obžaloval, kljub temu, da se je srečal s svojci žrtev.
Do aretacije leta 1992 je lastnoročno ubil 250 ljudi, med njimi tudi svoje dekle, in podtaknil 250 avtobomb. Trdil je – in pri tem ni bil edini – da so številne zločine lahko izvršili zgolj zato, ker je bila kolumbijska obveščevalna služba DAS na Escobarjevi plačilni listi. ''Brez vpletenosti DAS-a v osemdesetih se mnogi umori politikov in tihotapcev drog, ki so bili sovražniki kartela Medellin, ne bi zgodili.'' Na vrhuncu moči je kartel obvladoval 80 odstotkov svetovnega trga s kokainom in tedensko zaslužil 383 milijonov evrov.
Če se za hip vrnemo še k umorjenemu dekletu. Šlo je za Wendy Chavarriaga Gil, nekdanjo ljubimko Escobarja. Ko sta s Popajem nekega dne ležala v postelji, je zazvonil telefon. Velásquezu so predvajali posnetek pogovora Wendy z agenti DEA. Popaj je imel izbor: ''Denar ali svinec, ljubezen ali denar.'' (''Plata o plomo, amor o muerte''). Velásquez je odložil slušalko in v navalu jeze Wendy dvakrat usodno ustrelil v glavo. Kot je kasneje pojasnil, je bil Escobar jasen. ''Ti ali ona – ne oklevaj niti za sekundo. Čakam ...'' Čeprav jo je ljubil, je bil on tisti, ki jo je ubil.
Velásquez si je dal na podlakti vtetovirati napis ''El General de la Mafia'' (mafijski general), po prihodu na prostost pa se je skrival, saj se je bal maščevanja družin žrtev, kot tudi kartela Medellin, saj je za blažjo kazen izdal nekatere člane. Poskušal se je predstaviti kot nov človek. ''Tudi sam sem bil žrtev Don Pabla. Nisem bil odgovoren za uboje. Bil sem poklicni morilec, a danes sem nov človeka,'' je razlagal, ko je prišel na svobodo po 22 letih za zapahi. Ko so oblasti začele stiskati obroč okoli Escobarja, se je Popaj oktobra 1992 predal policiji in priznal zločine. V zaporu je sodeloval z oblastjo, študiral in bil mentor mlajšim zapornikom, ki jih je spodbujajo, da se po odsluženi kazni ne vrnejo na kriva pota. Ko so ga izpustili, ga je iz zapora pospremilo 200 policistov, pet kombijev in 10 motoristov. ''80-odstotno sem bil prepričan, da me bodo ubili, 20 pa, da se bom izvlekel.''
Escobarja je spoznal, ko je imel komaj 18 let. Njegov prvi resen zločin je bil umor voznika avtobusa v Medellinu, ki je razjezil Escobarja, potem ko ta ni ponudil pomoči prijateljevi mami, ki je padla pri izstopanju z avtobusa in za tem umrla. Za umor je bil plačan 30.000 evrov. ''Malce sem se pozanimal, našel možakarja in ga ubil. Ničesar nisem čutil. To, da človek ne more spati, ker ga preganjajo zločini, zame ni veljalo. Ni mi bilo treba jemati drog, kaditi ali jemati tablet, da bi se pomiril. Delo me ni prikrajšalo za spanec.'' Leta 2015 je dejal, da so bile vse njegove žrtve ''žrtve vojne'', pri načrtovanju svojih zločinov pa se ni zmenil za življenja morebitnih nedolžnih mimoidočih.
Velásqueza, ki se ga je vzdevek Popaj držal zaradi fizične podobnosti z risanim likom, je pokopal trebušni rak, ki se je razširil tudi na druge organe, umrl pa je v bolnišnici v kolumbijski prestolnici Bogota, kjer je bil od lanskega 31. decembra. Pred tem je bil za zapahi od 25. maja 2018. Zakaj? Po prihodi na prostost se je skušal dokopati do Escobarjevega denarja, kar ga je kmalu stalo prostosti, saj je bil obsojen izsiljevanja in kovanja zarote.
V preteklosti je bil povezan tudi s številnimi zloglasnimi zločini v Kolumbiji, predvsem tistimi leta 1989 – z umorom predsedniškega kandidata Luisa Carlosa Galána, z bombnim napadom na stavbo kolumbijske tajne policije in z bombnim napadom na letalo Aviance, ki je terjal 107 življenj. Vse žrtve na krovu so bile nedolžne, saj je bil tarča predsedniški kandidat Cesar Gaviria, ki bi moral biti na letalu, a je zadnji hip spremenil svoje načrte.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV