Že pred več meseci naj bi iranske elitne vojaške enote za operacije v tujini prevzele hangar na vzhodnem delu teheranskega letališča. Ta naj bi jim vse od od takrat služil kot logistični center in skladišče za orožje, ki mu naj ne bi bilo videti konca. Od tod naj bi vozili orožje za pokole v Siriji – ne samo z vojaškimi transporti, temveč tudi na krovih civilnih tovornih in potniških letal. V središču zahodnih obveščevalnih sil naj bi se tržnica smrti na teheranskem letališču znašla po incidentu maja letos, ko naj bi po poročanju nemških medijev med natovarjanjem topovskih granat prišlo do eksplozije.
Na mednarodnih letališčih po vsem svetu skušajo s številnimi varnostnimi ukrepi zaščititi potnike in jim zagotoviti varno potovanje. To pomeni tudi uvedbo skenerjev, s katerimi naj bi zaznavali morebitno prisotnost orožja in eksplozivnih sredstev. V Teheranu pa naj bi bilo ravno obratno: člani revolucionarnega gibanja naj bi v sodelovanju z osebjem in posadkami iranskih letalskih družb onemogočali pregledovanje tovora na letalih, tako da lahko razstrelivo in orožje nemoteno prevažajo tudi na krovih potniških letal.
Iranske oblasti trgovanje z orožjem seveda zanikajo. Namigovanja, da naj bi se sirske oblasti z orožjem oskrbovale prav na letališču Imam Khomeini v Teheranu, naj bi bila po besedah predsednika Hasana Rohanija »popolna neumnost, saj temeljijo izključno na napačnih predvidevanjih Zahodnih sil.« Takšne pošiljke naj bi bile po njegovem prepričanju povsem »nemogoče«, saj naj bi na poti iz Irana v Sirijo morali prečkati zračni prostor bodisi Iraka ali Turčije, ki pa ga pokrivajo in nadzorujejo radarji ZDA. Ameriške oblasti naj bi sicer že večkrat posredovale pri vladi v Bagdadu, ker naj bi po mnenju uradnega Washingtona ta dovolila, da iranska letala, polna orožja, prečkajo njihov zračni prostor na poti v Sirijo. Najmanj enkrat naj bi pilot iranskega letala zavrnil navodilo iraških oblasti, naj pristane, saj naj bi se želel izogniti pregledu smrtonosnega tovora, ki ga je peljal proti Siriji.
Zakaj Iran podpira Asadov režim?
Iran je že od nekdaj imel dobre odnose s Sirijo, ti pa so se še posebej poglobili po Iranski islamski revoluciji, ki je svoj vrh dosegla leta 1979. Različna verska pripadnost naj očitno ne bi bila težava: v Iranu namreč prevladujejo šiiti, sirski diktator Bašar Al Asad je alavit, večina Sircev pa je sunitov. Državi povezuje tudi njun skupni sovražnik: Izrael. Iran Asada ne podpira le z oskrbovanjem z orožjem, temveč tudi z nafto, finančnimi vložki, izrednega pomena pa je tudi sodelovanje obveščevalnih služb obeh držav. Poleg se tega člani libanonoskega Hezbolaha bojujejo na strani Asada proti upornikom, financira pa jih nihče drug kot Iran. Nekateri menijo, da Asad brez podpore Irana ne bi imel prav nobene možnosti, da se tako dolgo obdrži na oblasti. Še en pomemben razlog, zakaj Iran pomaga Asadu, je rivalstvo med Iranom in Savdsko Arabijo. Savdska Arabija podpira sirske opozicijske sile, tudi anti-šiitske skupine. Šiitski Iran in sunitska Savdska Arabija naj bi bila torej tista, ki si dejansko stojita nasproti v krvavi sirski vojni, so prepričani številni strokovnjaki za Bližnji vzhod.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV