Kaj vse nam je razkril?

Ah, v mejah normale. Nisem ravno neki fanatični navdušenec nad hitrimi avtomobili, to je bolj spomin iz mladosti, ko smo kupovali avtorevije, gledali nove modele, primerjali modelčke. Vozim pa … no, ne maram mencanja na cesti, nisem pa privrženec hitre vožnje.

V prostem času tečete. Se udeležujete tudi maratonov in koliko ste jih že pretekli?

Maratona še nobenega. Letos sem pretekel mali kraški maraton. Lani pa sem želel na ljubljanski mali maraton, pa sem si med enim zadnjih treningov zvil gleženj … Sicer pa je zaenkrat 21 kilometrov dovolj velik izziv, tako da o maratonih še ne razmišljam. No, pa trojke sem tekel dvakrat, ampak to je bolj zabava kot tekmovanje.

Kateri športni dosežek je za vas predstavljal največji izziv in zakaj?

Prvi, torej mali kraški je bil kar izziv. Pa ne samo zaradi dolžine, tudi vreme ni bilo ravno najbolj prijazno – burja, sneg, dež, mraz … tako da sem se nekje proti koncu tik pred ciljem prav ustavil in se vprašal: “Pa kaj mi je tega treba?” Ampak sem potem stisnil še zadnje atome moči in se privlekel do cilja. Upam, da bom letos ljubljanskih 21 kilometrov bolje odtekel.

Kakšne so vaše priprave?

V bistvu tečem tri do štiri krat na teden. Sicer pa čisto standardni treningi. Tu in tam intervalni tek, malo “gorskega” teka, včasih kakšno kolesarjenje, da malo presekaš rutino. In to je to. Bolj rekreacija kot pa resni treningi.

Kateri maraton si želite preteči?

Vsi pravijo, da je v Berlinu krasno teči, pa na Dunaju. Sicer pa, tudi v New York verjetno ni grozno teči (smeh).

S katerimi športi se poleg teka še ukvarjate?

Tu in tam kolesarim. Pozimi pa, če je le čas, kak squash.

Pri podajanju informacij je dobro biti prvi. Je to za vas pomembno tudi pri športu in bi lahko rekli, da ste tekmovalni?

Zlagal bi se, če bi rekel, da nisem gledal, kako so tekli prijatelji. In potem skušal teči hitreje. Ampak sčasoma sem ugotovil, da hitrost še zdaleč ni vse, da je treba teči z glavo. Sploh če bi rad v nekem spodobnem času premagal 21 kilometrov.

Z delom ste si prislužili nominacijo za Viktorja. Kako se ta prepoznavnost in priljubljenost odraža v vašem življenju?

Ne prav posebej. Mogoče malo več ljudi ve, kdo sem, ampak na ulici nima to prav nobenega vpliva. No, razen, da verjetno kdaj dobim kak lepši kos mesa pri mesarju (smeh).

Ste zato, ker ste televizijska osebnost, deležni večje pozornosti žensk? Je k vam že pristopila kakšna oboževalka?

Enkrat pa res (smeh). Ko sem bil na nekdanji osnovni šoli, sta se želeli dve učenki fotografirati z mano. Sicer pa ne, nobenega 'fan kluba' in trum oboževalk pod oknom stanovanja.