Pirati Severnega morja

Kristoffer Trondsson in Otto Stigsson
Leta 1523 je danski kralj Christian II. izgubil boj za prestol s Fredrikom I. Christian II. je nato najel pirate, ki so ugrabljali ladje ter plen predali premaganemu vladarju. Po osmih letih plenjenja je Fredriku uspelo zbrati dovolj kapitala, da si je lahko privoščil vojsko in se vrnil na prestol. In takrat so pirati, ki niso imeli namena prenehati s svojo obrtjo, postali njegovi sovražniki. Fredrik je najel dva lovca na pirate z imenom Kristoffer Trondsson in Otto Stigsson, ki pa v tem lovu nista bila ravno uspešna. Kot lovca sta uspela ujeti le eno ladjo. Nato pa sta se naveličala in sta raje tudi sama postala pirata. Kasneje je Trondsson postal celo norveški admiral.

Erlend Eindridesson
Leta 1445 je nemški kapitan z imenom Steffen Smit moral zaradi slabega vremena zapluti v pristanišče Jaeren na Norveškem. Tam so več tednov čakali, da se bo vreme umirilo, v tem času pa jih je 'obiskal' kapitan Erlend, ki je bil znan po tem, da ni maral Nemcev. Norvežani so zapretili, da bodo Nemcem vzeli tovor, vendar Norveška in Nemčija takrat nista bili v vojni in tako je moral Erlend popustiti. A to je storil samo na videz. Ponoči so njegovi možje porezali vrvi, ki so držale ladjo ob pomolu in ladjo je vrglo ob čeri ter stene pristanišča. Erlend je ponudil Nemcem, da prestavijo tovor na njihove ladje in ga pripeljejo na obalo. Smit ni tovora videl nikoli več.

Martin Pechlin
Martin je bil eden najbolj neusmiljenih piratov v 16. stoletju. Po legendi naj bi v samo enem dnevu zajel kar 12 ladij. Leta 1526 so morale zaradi hude nevihte tri nemške ladje zapluti v enega od fjordov, pri tem pa so upali, da bodo lahko trgovali z lokalnimi kmetovalci. Martin je poslal dva vohuna, da bi poizvedel, kakšna je oborožitev in kako bojeviti so mornarji. Kapitan Thode, ki je poveljeval majhni nemški floti, je vohuna ujel in zadržal. Naslednje jutro so pirati napadli. Vendar so bili mornarji dobro pripravljeni in Martinova ladja je prišla med dve nemški trgovski ladji. Preživelo je le štirinajst piratov od šestdesetih, umrl pa je tudi Martin.

Klaus Størtebecker
V 14. in 15. stoletju so Severnemu morju 'vladali' 'Fataljebrødrene', skupina piratov, ki so prihajali z bolj ali manj vseh koncev Skandinavije. Živeli so po strogih načelih, vladal pa jim je piratski kralj. In eden od njih je bil Klaus Størtebecker. O njem krožijo legende, da je plul z ladjo, ki je imela jambor iz čistega zlata in da je v Nemčiji zakopal veliko skrinjo zlata. Za ljudi je bil nekaj podobnega kot Robin Hood, saj naj bi kradel bogatim in dajal revnim. Bil naj bi izjemen bojevnik in ko so ga ujeli, so ga po legendi obesili z zlato vrvjo.

Bartholomeus Voet
Voet je prevzel vodstvo nad Fataljebrødrene po Klausovi smrti. Tako kot Klaus naj bi bil izjemen mečevalec, vendar je bil neusmiljen tako z bogataši kot reveži. Nekega dne je napadel mesto Bergen in po tem, ko je premagal prebivalce ter pobral vse kar ni bilo pribito, požgal mesto.

Rinaldini
Leta 1808 je švedska piratska ladja z imenom Rinaldini odplula proti severu, da bi pred zimo zajela še zadnjo dansko-norveško trgovsko ladjo. Na isto pot pa sta se odpravili še dve norveški trgovski ladji - Fortuna in Elisabeth Maria Tønder. In vse tri ladje so se srečale na odprtem morju. Pirati so dokaj hitro zasegli Fortuno in se nato obrnili proti Elisabeth in jo prav tako zasegli. Pri povratku proti Švedski pa jih je presenetila nevihta in pirati so se izgubili. Mnogi med njimi so zboleli in kmalu je kontrolo nad ladjami prevzel prej premagani norveški Kapitan Liung in brez upora piratov odplul proti najbližjemu pristanišču.

Tønnes Kaade Samuelsen
Leta 1808 je norveški piratski kapitan Samuelsen sredi zime odplul na morje, vendar ni mogel najti nobene ladje, ki bi jo lahko napadel. Zato je, tudi zaradi tega, ker mu je bilo dolgčas, sebe, ladjo in svoje pirate zamaskiral v ribiče ter zaplul v neko angleško pristanišče. Tam je porezal vrvi na največji ladji, kar jih je našel in jo odpeljal nazaj na Norveško. In to je nato še večkrat storil, dokler ni njega in njegove ladje s posadko vred potopila huda nevihta.

Kapitan Johannes Jacobsen Røscher
Leta 1810 je kapitan Røscher zasegel angleško ladjo, ki ji je poveljeval William Dimond. Ujetnike je razdelil na dva dela, saj je potreboval njihovo pomoč pri vrnitvi na Norveško. Sam je prevzel poveljstvo nad angleško ladjo, Erik Fries, prvi častnik, pa je vodil njegovo staro ladjo. Na obeh so se Angleži uprli, vendar je Erik upor hitro zatrl, Røscher pa je bil ujet. Kapitan Dimond je ladjo usmeril proti Angliji, vendar se je Røscherju in njegovi posadki uspelo rešiti. Zaklenili so Angleže v jedilnico, medtem ko so ti večerjali, in se vrnili na Norveško.

Knut Ellingsen
Leta 1810 je Knut s svojo posadko že zajel eno ladjo, a je iskal še naprej in naletel na precej večjo angleško vojaško ladjo. Angleži so pozvali Knuta, da se preda, ta pa je z mojstrskim manevrom zbežal Angležem. Ker so po njem streljali, je krmaril leže z nogami na krmilu. Norveška ladja je bila hitrejša od angleške in Knutu je uspelo zbežati.

Jan Mendoza in Captain Daa
Jan Mendoza je bil španski pirat, ki je povzročal sive lase dansko-norveškemu kralju Christianu IV. Jan je povzročal toliko ekonomske škode, da je Christian nanj poslal dva slavna lovca na pirate: admirala Jørgena Daa-ja in avanturista Jensa Munka. Jana sta lovila vse do obale severne Rusije. Jens je pirata pognal v enega od fjordov, kjer so se vse tri ladje ustavile, da bi popravile škodo, ki je nastala med lovom. Kapitan Daa je želel rešiti situacijo brez boja in je predlagal, da se vsi trije sestanejo. Jan je to sprva zavrnil, nato pa pristal, a samo če bo Munk prišel na njegovo ladjo kot talec. Pogumni avanturist je to storil, vendar so ga Španci takoj zvezali in ga vzeli kot jetnika. Mendoza se z Daajem seveda ni sestal.
Munk je po navedbah prič tako ostro nastopil proti Mendozi in njegovem izdajstvu, da ga je ta izpustil in nato sta z Daajem napadla zloglasnega pirata. Po dolgem boju in ko je Mendoza že izgubil tretjino posadke, se je predal. Preostanek posadke so usmrtili, Mendozo pa poslali v Kopenhagen, kjer so ga obesili. Na Mendozovi ladji so našli deset skrinj polnih zlata, ki so bile tako težke, da je eno skrinjo moralo nesti deset mož.

Preberite še, zakaj so vikingi zapustili Grenlandijo!