Nam grozi izumrtje? Na pohodu virusi in bakterije iz dobe mamutov

Mati narava neprestano preseneča, hkrati pa nam v bistvu vrača udarce, ki ji jih ljudje zadajamo v času našega obstoja. Led, ki se je zaradi globalnega segrevanja stopil, naj bi prinašal in v življenje vračal nekatere bakterije iz dobe mamutov. Gre za pojav, ko se nekatere izgubljene vrste in njihovi genomi vračajo v ekosistem. Čeprav kriogenetika morda zveni kot nekakšna znanstvena fantastika iz filma, se veliko vrst na planetu ohranja, kljub temu, da so daljše obdobje zmrznjene.

Pravi zmagovalci med tistimi organizmi, ki preživijo, so virusi in bakterije. Vsaj ena vrsta je zagotovo preživela osem milijonov let v hibernaciji. K sreči je možnost, da bi človeštvo uničila davno pzabljena bakterija, zanemarljivo majhna, a naravni zakladi starih genov lahko pomagajo pri ohranjanju številnih ogroženih, izumirajočih vrst in oživljanju izumrlih vrst.

Leta 2012 so recimo znanstvenii vzgojili rastlino iz semen, starih okoli 32.000 let. Izlegli so jajca, stara 700 let, najdena na dnu jezera v Minnesoti, neka druga ekipa strokovnjakov pa je oživela mah z Antarktike, ki je bil zamrznjen še iz časa kralja Arturja. Znotraj genskega zapisa rastlin iz ledene dobe, ki so jo uspeli oživeti, so znanstveniki našli lastnosti, ki jih v sodobnih potomcih teh rastlin ne najdejo več – od različnih cvetov do različnih razmnoževalnih zmožnosti.

Številne rastlinske in živalske vrste so dandanes na robu preživetjka in se brez človeškega vmešavanja sploh ne morejo več razmnoževati. Za uspešno preživetje na dolgi rok je potrebnih (če se ljudje ne vpletamo) vsaj 5.000 predstavnikov posamezne vrste, številne današnje vrste pa sestavlja veliko veliko manj kot toliko predstavnikov.

Med kriogenetsko ohranjenimi primeri si znanstveniki želijo najti koplementarni genski material, ki bi omogočal 'osvežitev' genskih zalog določene vrste in s tem bi vzpostavili možnosti za razmnoževanje in širjenje posamezne vrste.  Strokovnjaki upajo, da je bila oživljena rastlina le prvi primer izmed mnogih, ki nas še čakajo, in da je led kot naravna zakladnica v resnici tisti, ki bo omogočil širjenje biološke raznolikosti v današnjem času.