Kje je zlato iz Titovega sefa?

Bogastvo nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita so 30. marca pred 35 leti popisali, shranili v trezor Narodne banke Srbije in označili z 'državna skrivnost'. Oznaka je prenehala veljati pred štirimi leti in takrat naj bi Titov zloglasni sef številka 555 tudi odprli, a še danes ni znano, kaj točno so tam (še) našli. Tega naj ne bi vedeli niti maršalovi dediči.

Dragocenosti, vredne več milijonov evrov

Edino, kar je znano, je seznam stvari, ki naj bi jih leta 1982 zaklenili v trezor, in če navedbe na tej listini držijo, je bil sef poln dragocenosti. Glede na razpoložljive podatke naj bi bilo tako v Titovem trezorju v 11 vrečah shranjenih okoli 30 kilogramov zlata in plemenitih kovin, 2.663 zlatnikov različnih velikosti, 149 diamantov in briljantov, 1.271 kosov dragocenih numizmatičnih kovancev, 13 odlikovanj, 251 predmetov iz zlata in drugih plemenitih kovin, 18 kompletov namiznega pribora iz srebra s pozlato, 83 medaljonov, biserov, obeskov, brošk in zlatih gumbov ter večje količine dolarjev in mark.

Med shranjenimi predmeti naj bi bila sicer domnevno celo krona kraljice Marije, zlati medaljon z njeno podobo in medaljon s podobo kralja Aleksandra. A Titovi dediči še danes ne vedo, kaj je od vsega tega sploh ostalo (če kaj), prav tako jih nihče ni obvestil o tem, kdaj in kje se bo odločalo, komu pripada vsebina sefa ter kdo bo o tem odločal.

Do leta 2013 je bil sef 'državna skrivnost'

Sef 555 je bil po smrti Josipa Broza Tita rezerviran za hrambo njegovega premoženja, vsebino pa je popisala posebna komisija, sestavljena na podlagi odločitve predsedstva SFRJ z dne 30. marca 1982. Seznam so skupaj z dragocenostmi predali v hrambo Narodni banki Srbije, vse skupaj pa označili z 'državna skrivnost' ter tako preprečili, da bi sef kdo odprl. Oznako tajnosti je februarja leta 2013preklical srbski predsednik Tomislav Nikolić.

Po preklicu naj bi državna komisija zloglasni sef 555 prvič po več kot 30 letih odprla, a niti dedičev niti javnosti vse do danes nihče ni obvestil, kaj so preiskovalci našli v vrečah in ali je bilo tam še vedno vse, kar je zapisano na seznamu popisa izpred 35 let. Je pa zahtevek za del zapuščine poleg družine Broz že vložila tudi družina Karađorđević.

Odvetnica Titovih dedičev iz družine Broz sicer meni, da družina Titovih stvari nikoli ne bo dobila nazaj, saj se pri delitvi premoženja ne morejo opirati na sodišče, ki v tem primeru ne more odločati o lastništvu. Niti dediči, niti predstavniki sodišča namreč niti bili prisotni ne pri popisu stvari, ne pri zapečatenju in odpečatenju sefa. Usoda maršalovega premoženja tako tudi po 35 letih še vedno ostaja velika neznanka.