10 najbolj zanimivih dejstev o Eskimih

Prvi raziskovalci Arktike so bila ljudstva iz severne Evrope. Islandijo so od konca 8. stoletja naseljevali irski menihi in pozneje Vikingi.

Leta 985 je z Islandije zbežal Erik Rdeči, ki je bil izgnan zaradi umora. S svojimi privrženci je 'našel' in naselil Grenlandijo (Zelena dežela – tako jo je poimenoval, da bi privabil čim več ljudi). Tedaj je bil otok še nenaseljen. Ustanovili so tri naselbine na skrajnem južno-zahodnem delu in tam ostali nekaj stoletij, dokler jih okoli leta 1200 niso izrinili Eskimi in negostoljubno podnebje.

Ko je norveški misijonar Hans Egede leta 1721 iskal potomce Vikingov, je našel samo še Eskime ali Inuite, kakor se sami imenujejo. Za Inuite je bil in je še vedno najpomembnejši lov na tjulnje, to pa tako zaradi prehrane kot tudi zaradi olja, ki ga uporabljajo za ogrevanje in razsvetljavo, kože za obleko in kosti za orodje.

Živijo v izjemno težkih razmerah na skrajnem severu, njihovo življenje ni prav nič kaj podobno našemu. Na skrajni južni strani Zemlje se okoli južnega tečaja razprostira Antarktika, ki pa zaradi še bolj ostrega mraza, teme in ledu ni naseljena.

Pred vami je deset zanimivih dejstev o tem nam manj znanem narodu.

1. Poimenovanje

Eskimi, kakor jim pravimo, sami sebe imenujejo Inuiti (množina) oziroma Inuk (ednina), kar pomeni preprosto 'ljudje'. Naziv Eskim je nekoliko žaljiv, saj pomeni 'ljudje, ki jedo surovo meso'.

2. Poljubljanje

To je verjetno eno najbolj znanih prepričanj o Inuitih, da se poljubljajo tako, da se drgnejo z nosovi. Obstaja dejanje, ki je veliko bolj intimno in ga v javnosti ne boste opazili: to je, ko drug drugemu povohajo lase in obraz. S tem si izražajo naklonjenost.

3. Prehrana

Inuiti se prehranjujejo v glavnem z mesom in mastjo. Nimajo sadja in zelenjave v svojem okolju in tako prek mesa v organizem dobijo vse potrebne vitamine in snovi, prav tako uživajo kri morskih sesalcev, ki vsebuje zadostne količine vitaminov in mineralov. Inuiti od nekdaj slovijo kot odlični lovci in na njihovem jedilniku se znajdejo tudi polarni medvedi.

4. Življenjska doba

Njihova življenjska doba je za naše razmere izjemno kratka. V povprečju naj bi živeli okoli 43 let. Razlog za hitro umrljivost naj bi tičal v težkih razmerah in specifičnem načinu prehranjevanja, pa tudi zaradi slabe odpornosti na številne bolezni.

5. Iglu

Iglu je verjetno ena najbolj zanimivih stvari, ko je govora o severnih ljudstvih. Gre za posebne 'stavbe', narejene iz kamna, lesa, kože, medtem ko na ledenih območjih igluje zdelujejo kar iz snega in ledu. Sneg uporabljajo za povečanje občutka udobja.

Prav vsak narod ima svoja verska prepričanja. Pri Inuitih je to Kalupalik, mitološko bitje, ki se ga Inutiti pravzaprav bojijo in dobesedno pomeni 'pošast'. Po legendi naj bi ta pošast živela v vodi in brezbrižneže vlekla v vodne globine.

7. Sneg

Mi kupom snežink rečemo pač le 'sneg'. Inuiti imajo okoli 200 poimenovanj zanj: za vsako različico snega (sipek, moker, trd ...) imajo drugo poimenovanje.

8. Število

Na svetu jih je le okoli 60 tisoč.

9. Konstitucija

Eskimi so nizke postave s povprečno višino nekaj nad 1,5 metra. Tradicionalno so imeli ploske obraze, nizek nosni most, visoke ličnice z obešenimi blazinicami sala. Najbolj značilne eskimske poteze so majhni nosovi in izjemno kratke okončine. Glede na preostalo telo so njihove okončine krajše kot pri kateri koli drugi rasi na svetu, razlog pa je ta, da se je njihova telesna zgradba prilagajala mrazu, tako da je krajšala najbolj izpostavljene dele. Njihove oči so precej ozke, kar jih ščiti pred snežno slepoto.

10. Globalno segrevanje

Zaradi posledic globalnega segrevanja je življenje številnih prebivalcev Aljaske ogroženo. Vedno višje temperature na zemlji topijo led, ki varuje naselja pred nevihtami na oceanu. Skupina ZN, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami, predvideva, da se do leta 2050 moralo prisilno preseliti 150 milijonov prebivalcev, ne le Inuiti.