Uničeni gozdovi, poplave, plazovi: Pred vrati še ena katastrofa?

Ledena ujma oz. sneg in žled stav začetku letošnjega leta po vsej Sloveniji povzročila hude težave in katastrofalno škodo, otoplite, ki je sledila, pa je povečala tveganje poplav in nevarnost padanja smrtno nevarnih ledenih sveč.

Škodo, ki je nastala v slovenskih gozdovih, je kmetijski minister Dejan Židan.označil za tisočletno, saj je bila opustošena skoraj polovica slovenskih gozdov. Žled je po podatkih Zavoda za gozdove menda poškodoval toliko dreves kot prej v 50 letih. Zaradi žledoloma so ocenili, da je v Sloveniji treba posekati več kot 9 milijonov kubičnih metrov lesa ter obnoviti skoraj 14.000 hektarov gozdov.

Sicer pa je treba v slovenskih gozdovih zaradi žledoloma posekati preko devet milijonov kubičnih metrov lesa in obnoviti skoraj 14.000 hektarov gozdov. Slovenija je tedaj zavihala rokave. Pomagali so člani civilne zaščite, gasilci, Slovenska vojska, kmetje s svojo opremo, gozdarji so se nemudoma lotili dela, pomagali so številni prostovoljci, prišla je tudi pomoč iz tujine ... Na tisoče ljudi je bilo brez elektrike tudi več dni, padli so elektrovodi, poškodovana je bila železnica.

A to ni edina obsežna katastrofa, ki je v zadnjem letu prizadela Slovenijo. Samo do novembra, ko so spet presenetile obsežne poplave, je bilo v letošnjem letu 5 izrednih vremenskih dogodkov. Žled, poplave, neurja, prizadetih je bilo na tisoče ljudi in njihovih domov. Februarja se je tako gladina vode na Planinskem polju in Cerkniškem polju nepričakovano hitro dvigala, zalila številne domove, voda pa ni odtekla do marca. Tudi v tem primeru so se aktivirali člani civilne zaščite, gasilci, Slovenska vojska in drugi, ki so napolnili več tisoč vreč s peskom, urejali nasipe, črpali vodo. A stanje so nekoliko oteževali radovedneži, ki so se po poplavljenem območju iz istega 'firbca' vozili s čolni, s tem pa sprožali dodatno valovanje in slabšali stanje. Na območju Cerkniškega jezera je bil nivo vode le 28 centimetrov pod rekordom iz leta 2000.

Septembrske poplave

Poplave so Slovenijo zajele še v začetku septembra in povzročile okoli 4,34 milijona evrov škode. Zaprtih je bilo 66 odsekov državnih cest, V 24 urah je tedaj padlo 50 do 100 mm dežja na kvadratni meter, tla pa so bila že zaradi padavin v prejšnjih dneh močno razmočena. Sledili so številni hudourniški nanosi in plazovi. Najbolj obsežne so bile poplave v spodnjem toku reke Krke in v Pomurju, kjer so poplavljali predvsem manjši vodotoki (potoki). Večje reke (Mura, Drava) niso dosegle kritičnih pretokov in so ostale znotraj protipoplavnih nasipov.

Oktobrske poplave

Ponoči v drugi polovici oktobra je Slovenijo zajelo neurje. "Preplavil nas je polarni zrak," so tedaj komentirali na agenciji za okolje. Padavine, ki so padle v Ljubljani in zahodno od nje, so na nekaterih postajah dosegle rekordno oktobrsko količino.Količina padavin je bila največja na območju osrednje Slovenije, torej Ljubljane z okolico in na območju Škofjeloško-Polhograjskega in Cerkljanskega hribovja, kjer je padlo med 100 in 200 litri na kvadratni meter, tako da so posledice nočnega deževja najhujše v osrednji Sloveniji.

To so bile že tretje večje poplave v tem letu, saj so bile poleti še poplave v porečju Gradaščice, septembra pa poplave v porečju Krke in vzhodni Sloveniji. "Prihaja pa še november, mesec, ko so se že večkrat pojavljale poplave," je tedaj opozarjal hidrolog Janez Polajnar. In ni se motil.

V novembrskih poplavah je zalilo več kot 1300 objektov, večinoma so bile to stanovanjske hiše, 30 je bilo blokov, okoli 200 pa gospodarskih in drugih objektov. Vnovič so se aktivirali Slovanska vojska, civilna zaščita, gasilci in drugi prostovoljci. V tednu dni je padlo 200 do 600 litrov padavin na kvadratni meter.
Prizadelo je v glavnem osrednji in zahodni predel Slovenije: na notranjskem Cerkniško jezero, Planinsko polje, Loško dolino, območje Ljubljane, Iga in na Goriškem.

Rekordno moker je bil sicer oktober leta 1992, ko je v Ljubljani padla rekordna količina padavin. Takrat je v prestolnici in v Postojni padlo več kot 500 litrov dežja, pravi Gregorčič. Zelo moker je bil november leta 1923, zelo deževen pa je bil tudi november leta 2000. Takrat se je sprožil plaz v Logu pod Mangartom. Na merilni postaji za Bežigradom je bilo doslej največ padavin oktobra v 70. letih prejšnjega stoletja, in sicer nekaj pod 100 milimetrov na kvadratni meter. V 100-letni zgodovini meritev v Ljubljani sta bila le dva dneva, ko je padlo še več dežja kot minulo noč, prvi septembra 1923, drugi pa septembra 2010.

Pri vseh naravnih in drugih nesrečah je izjemnega pomena pripravljenost pristojnih organov na takojšen oziroma čimprejšen odziv.

V okviru Organizacije združenih narodov, Urada ZN za zmanjšanje tveganja nesreč, že od leta 2010 poteka kampanja »Odporni na nesreče – moje mesto se pripravlja«¸katerega namen je vključitev lokalne ravni v prizadevanja za zmanjšanje tveganja za naravne in druge nesreče. Prvo mesto pri nas, ki mu je podeljeno priznanje oziroma certfikat za »Mesto, odporno na nesreče«, je Kamnik. Več o tem ob 18. uri v oddaji SVET na Kanalu A.

Medtem pa se žled že pojavlja na nadmorski višini med 700 in 1600 metri, ponekod je že povzročil izpad elektrike.