spraševanje
Statistika in miti o duševnem zdravju moških
26. 01. 2024 08.24Če nas novice, kot je streljanje na Karlovi Univerzi v Pragi, ki jih preberemo v medijih, ne bi samo prestrašile in nagnale, da iščemo krivce ter stresamo samo še eno dodatno nasilje nase, bi bilo vsem lažje. Samo dejanje je ogromna tragedija in kot takšna pošastno vpliva na življenja, ne samo ljudi, vključenih v to tragedijo, ampak tudi celotne družbe.
Brigita Chuuya Jezeršek: Brez zaupanja v odnosu ne moremo govoriti o dobrem partnerskem odnosu
23. 11. 2022 05.00Vsak od nas si želi biti sprejet in ljubljen v varnem zavetju svojega odnosa, a pri tem moramo vedeti, da je zaupanje eden pomembnejših gradnikov, ne samo skupne, ampak tudi lepše prihodnosti v dvoje. Zakaj je zaupanje tako pomembno, kako ga vzpostavimo in zakaj je ključno, da ga tudi obdržimo, si lahko preberete v pogovoru s psihoterapevtko.
Ko sta med polizala, je ostal samo še ...
15. 02. 2017 13.01Brane, zdravo! Nisem si mislil, da bom kdaj prišel tako daleč, da ti bom pisal, pa vendar. S punco sva bila par skoraj 5 let. Prva tri leta zveze sva se razumela odlično, skoraj perfektno, ko pa se je "MED" polizal, je ostal križ. Oba sva bila pripravljena ta križ nositi, kar pomeni, da sva bila pripravljena na kompromise in pogovore. V tem sva začela razmišljati o stanovanju in željo tudi izpolnila. Naredila sva si novo stanovanje pri meni doma. Vse super. Samo kompromisev ni bilo več, raje sva se skregala in na koncu si je vsak mislil svoje. Zadnjega pol leta zveze sem vedno sanjaril o samskem življenju, saj se mi ni dalo prepirati zaradi banalnih zadev. Vendar ne pozabimo, vseeno sem jo spoštoval, tako kot ona mene. Zveza je zveza, varanja ni. Nekaj dni nazaj sem jo pa pustil. Kaj je bil razlog? Težko je reči, dovolj sem imel 'prepirčkov', dišala mi je samota. Sedaj sem šele 5 dni bi lahko rekel samski. Opazil sem, da mi punca še vedno veliko pomeni, vendar s tem, ko sva se razšla, je ona zelo razočarana. V solzah sem jo gledal in potem prišel do tega, da sem se začel spraševati: "Fak, a sem to res pravilno naredil? A sem zaj****? Vseeno jo imam rad ..." Skratka, en kup vprašanj v glavi. Sprašujem se, ali so to sedaj samo čustva, ki prihajajo za nazaj, se sedaj opazi samo dobre stvari, slabe stvari pa spregledamo. Opazil sem, da me res močno ljubi, fina punca je. Pasala bi mi njena družba, ampak če sem zadnjega pol leta sanjal o samskem življenju, je to verjetno dovolj tehten razlog, da se lahko tolažim, da sem odreagiral pravilno. Ali sem morda zgolj sebičen? Lp