Glede na podatke večletnih raziskav različnih inštitutov vsak peti človek v zakonu ali resnem razmerju v preteklem mesecu ni seksal niti enkrat, vse več je tudi takih, ki v partnerski skupnosti živijo zgolj kot cimri, ne kot spolni partnerji. Najpogostejši razlogi za zamiranje spolnosti v odnosu so hiter tempo življenja, poln stresa, skrb za bolne starše ali rojstvo otroka, a veliko večjo težavo pomeni fizično in čustveno oddaljevanje partnerjev, ki se kaže v zmanjšanju privlačnosti in želje po intimnosti.
Vse pogostejša težava
Gre za težavo, na katero naleti večina zakoncev in partnerjev in na katero se je treba odzvati ter jo primerno obravnavati v trenutku, ko se zgodi, ne mesece ali celo leta pozneje, ker je takrat škoda v odnosu že tako velika, da se je ne da več popraviti. To ne vključuje okoliščin, v katerih je seks onemogočen, temveč tiste, v katerih se eden ali drug, morda celo oba, seksu namenoma izogibata. Če se začne spolnosti izogibati samo eden izmed partnerjev, za drugega to lahko predstavlja izjemen čustven in fizični stres. Trčita lahko celo ega – partner, ki si ne želi seksa, ne razmišlja o občutkih in potrebah svoje boljše polovice. Pogosto ga celo obtožuje, da mu gre v odnosu »samo za seks«.
V resnici je seks v razmerju povsem normalna in naravna stvar, njegova pogostost pa je odvisna od vrste samega odnosa med partnerjema. Po predsodkih sodeč so moški oziroma vsaj večina njih tisti, ki jim v zakonu primanjkuje seksa. A izsledki številnih raziskav razkrivajo, da sta na spolnost enako navezana oba spola, torej se ne sme posploševati.
Naj bo slab, odličen ali nekaj srednjega – seks je osnovna potreba vsakega človeka. Medtem ko nekateri lažje prenašajo abstinenco, lahko drugi v »dnevih suše« ponorijo in se začnejo vesti povsem v neskladju s svojim karakterjem. Čeprav se o tem, kako moški prenašajo pomanjkanje seksa, več govori, pa na račun žensk obstaja veliko vicev in teorij o histeriji ter nervozi, ki naj bi ju povzročal celibat. Že stari Grki so za ženske, ki so bile daljši čas 'na suhem', govorili, da trpijo zaradi histerije, histera pa je latinski izraz za maternico.
Stari Grki so verjeli, da ženske pri seksu dobivajo impulz užitka, ki potuje od maternice po celotnem organizmu. Če seksa ni, tudi tega impulza ni, zato ne more potovati po telesu, posledično pa trpijo vsi organi. Rezultat tega naj bi bila po njihovem prepričanju nervozna ženska, ki vse svoje frustracije zdravi na ljudeh okoli sebe. In če so nekoč brez kakršnih koli raziskav verjeli tej teoriji in zato še v prejšnjem stoletju histerijo pri ženskah zdravili tudi z vibratorji, so današnji strokovnjaki odkrili znanstveno razlago za vedenje žensk v daljših obdobjih abstinence od spolnosti.
Biologija potrebe
Pri ženskah v plodnem obdobju, to je od začetka menstruacije do menopavze, se želja po seksu povečuje in zmanjšuje glede na dneve menstrualnega cikla. Med ovulacijo, to je po navadi sredi cikla, je želja po seksu največja. Prav tako se poveča v dneh pred nastopom menstruacije, v tem času pa jim seksa najbolj 'primanjkuje'. Ker spolnost spodbuja sproščanje hormona sreče, človeški psihi zagotovo manjka ta 'izpušni ventil', posledice na ženskah pa niso nič hujši od moških, pravijo zdravniki.
Če je bilo masturbiranje pri ženskah nekoč tabu tema, rezultati številnih sodobnih raziskav potrjujejo, da se tudi ženske na ta način razbremenijo, se sprostijo in vržejo s sebe breme stresa, še posebej v obdobjih abstinence. Čeprav se pripadnice nežnejšega spola, gledano v svetovnem merilu, nekoliko manj samozadovoljujejo kot moški, vsekakor gre za običajen in pogost pojav pri obeh spolih, ki se ga nihče ne bi smel sramovati. Navsezadnje koristi tako telesu kot duševnemu in čustvenemu stanju posameznice in posameznika.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV