Ta slaba razvada namreč med drugim poveča tveganje za pojav možganske kapi, srčnega infarkta, zvišanega krvnega tlaka, krčnih žil, sladkorne bolezni, raka grla in glave, raka materničnega vratu, kronične obstruktivne pljučne bolezni, predvsem pa pri kadilcih obstaja večja verjetnost, da bodo zboleli za rakom pljuč. Ta je pri moških celo med najpogostejšimi raki, medtem ko je pri ženskah na petem mestu, a se odstotek obolelih pri slednjih vztrajno povečuje.
Kar 90 odstotkov vseh primerov pljučnega raka je posledica rednega kajenja, ostalih deset odstotkov pa jih zboli zaradi pasivnega kajenja, onesnaženega zraka (predvsem izpušni plini) ali izpostavljenosti nekaterim substancam, kot je recimo arzen, azbest, krom, železov oksid, premog ter produkti gorenja v industriji.
Kateri simptomi spremljajo bolezen?
V zgodnjem stadiju pljučni rak večinoma ne povzroča simptomov, v napredni fazi pa se ponavadi pojavi tako imenovan kadilski kašelj, stalna bolečina v prsnem košu, v ramah ali v hrbtu, pride do izkašljevanja krvi, hripavosti ter oteženega dihanja, značilne pa so tudi dolgotrajne okužbe dihal. Omenjene simptome lahko spremlja tudi kronična utrujenost, izguba apetita ter posledično tudi izgubljanje na teži, bolečine v kosteh in sklepih, glavobol, nenavadni zlomi kosti ter otekanje obraza ali vratu, 30 odstotkov bolnikov pa ima tudi zadebeljene nohte v obliki urinega stekla ter betičaste prste.
Pljučni rak se začne razvijati v enem izmed pljučnih režnjev, nato raste v sosednja tkiva, prek limfnih in krvnih žil pa se lahko širi v druge organe; najpogostejša področja metastaze bolezni so nadledvična žleza, jetra, možgani in kosti. Poznamo dve vrsti pljučnega raka, in sicer drobnoceličnega, ki se zelo hitro širi ter zajema med 20 in 30 odstotki vseh pljučnih rakov, ter nedrobnoceličnega, ki je pogostejši in se širi počasneje.
Kako ugotoviti, ali ste zboleli za pljučnim rakom?
Da bi lahko diagnosticirali pljučnega raka, zdravniki uporabljajo širok spekter diagnostičnih postopkov in testov. Že pogovor in klinični pregled lahko zbudi sum na bolezen, na podlagi katerega se pacienta napoti na podrobnejše preiskave. Te se ponavadi začnejo z rentgenom prsnega koša, ki raka, kateri že povzroča simptome, odkrije v kar 90 odstotkih. Rentgen prikaže tumorje premera od 1 do 2 centimetra, manjši pa so vidni šele s pomočjo računalniške tomografije (CT). Kadar je potreben natančen podatek o lokaciji, opravijo magnetno resonanco (MRI). Tako CT kot MRI pregledujeta anatomske strukture, metabolična aktivnost in delovanje tkiv pa se preverita s pomočjo specializirane slikovne tehnike, imenovane pozitronska emisijska tomografija (PET). Metode, s katerimi se lahko diagnosticira pljučnega raka, so še bronhoskopija, pri kateri z uporabo tanke sonde odvzamejo vzorce tkiva za nadaljnje laboratorijske preiskave, potem igelna biopsija, kjer se s tanko iglo preko stene prsnega koša vzame vzorec tkiva iz sumljive spremembe, za postavitev diagnoze pa uporabljajo tudi metodo, s katero pod mikroskopom proučijo izbljuvek (citologija sputuma). Če želijo zdravniki preveriti, ali se je pljučni rak metastaziral v kosti, naročijo tudi pregled kosti, ker pa se včasih pljučni rak razvije tudi v tkivo obloge pljuč ter vodi do akumulacije tekočine v prostoru med pljuči in prsnim košem, se opravi toracentera oziroma izsesavanje vzorca te tekočine s tanko iglo, ki lahko pokaže rakave celice. Sicer pa značilnosti bolezni pokažejo že preprosti krvni testi. Ti sicer ne morejo postaviti dokončne diagnoze, lahko pa razkrijejo biokemične ali metabolične spremembe v telesu, ki so značilni spremljevalci raka.
Kako se zdravi pljučni rak?
Pljučni rak je ne samo eden najpogostejših, ampak tudi eden najtežje ozdravljivih rakov. V grobem poznamo tri načine zdravljenja. Nerazširjen rak se lahko odstrani operativno, kar omogoča sicer popolno ozdravitev, a tovrsten poseg pride v poštev le pri redkih bolnikih, večinoma tistih, ki so diagnosticirani z nedrobnoceličnim rakom v zgodnejših stadijih. Čeprav je kirurško zdravljenje najboljši način, je primernih le okoli 20 odstotkov bolnikov, le od 25 do 30 odstotkov pa jih preživi pet let. Kadar je pri pacientu diagnosticiran kateri od drobnoceličnih pljučnih rakov, je najpogostejši način zdravljenja kemoterapija (KT), a je učinek načeloma kratkotrajen. V povprečju po tovrstnem zdravljenju bolnik preživi 11 mesecev, medtem ko mu brez kemoterapije ostanejo le 4 meseci. Pri bolnikih z omejeno obliko bolezni se predpiše kombinacija kemoterapije in radioterapije (RT), a čeprav so rezultati tako boljši, so stranski učinki večji. Kadar pacient, diagnosticiran z nedrobnoceličnim rakom, ni sposoben za operacijo ali jo odklanja, se zdravniki prav tako odločijo za radioterapijo (RT).
Poleg omenjenih načinov zdravljenja je zelo pomembno, da bolnik skrbi za krepitev in vzdrževanje psihofizične kondicije, si privošči sprehode in ostale oblike rekreacije v naravi, uživa naj kakovostno hrano in ker bolezen spremljajo hude bolečine, pride v poštev tudi lajšanje teh. Tudi tisti, katerih rak ni ozdravljiv, imajo možnost lajšanja simptomov. Tem je lahko v pomoč vstavitev opornic v dihalne poti, katere bi tumor sicer zaprl, tudi vstavljanje radioaktivne snovi v dihalne poti, nizki odmerki obsevanja ali uporaba morfija in sorodnih zdravil za lajšanje bolečin. Sicer pa v povprečju enoletno zdravljenje bolnika s pljučnim rakom, ki prejema najsodobnejša biološka zdravila, stane več kot 80 tisoč evrov.
Da bi torej zmanjšali tveganje za pojav pljučnega raka, se v prvi vrsti v velikem loku izogibajte tobačnim izdelkom, čeprav seveda ne zbolijo vsi kadilci. Tveganje se povečuje s številom pokajenih cigaret, vrstami teh ter načinom kajenja. Tisti, ki kadijo že vse življenje, imajo med 20 do 40 odstotki več možnosti, da zbolijo, od ostalih. Izogibajte se tudi prostorom, v katerih se kadi, če niste kadilec, ter krajem, kjer je zrak že sam po sebi onesnažen, je veliko izpušnih plinov in tovarn. Čim več se gibljite v naravi, uživajte zdravo in uravnoteženo prehrano ter seveda v vseh pogledih skrbite za svoje zdravje in dobro počutje.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV