Najboljšo telesno formo naj bi dosegli v 20. letih, potem naj bi šlo vse le še navzdol

Po vseh pravilih naj bi najboljšo telesno formo dosegli v 20. letih, potem naj bi šlo vse le še navzdol. Ne govorimo le o redkejših in bolj sivih laseh ter vedno bolj zgubanem obrazu, ampak tudi o mišični masi, moči, pljučni kapaciteti, gibljivosti, skratka splošni telesni pripravljenosti. Dobra novica je, da proces staranja lahko do neke mere upočasnimo, predvsem ker mnogi zmotno mislijo, da so nekatere negativne telesne spremembe posledica "emša", v resnici pa gre večinoma za nezdrav življenjski slog in stres, ki se mu dandanes preprosto ni mogoče izogniti. Formula torej ni nobena znanost, o pomembnosti zdrave in uravnotežene prehrane ter redne telesne aktivnosti nas že tako opozarjajo na vsakem koraku, saj lahko le na ta način ostanemo še dolgo mladostni in vitalni, predvsem pa ohranjamo splošno zdravje in dobro počutje. Nikar se torej ne sprijaznite z naravnim potekom staranja, ampak ga vzemite v svoje roke.

Najboljši način za preprečevanje oziroma upočasnjevanje najpogostejših telesnih sprememb, ki jih prinašajo leta, je seveda redna rekreacija. Če nismo redno telesno aktivni, torej najmanj trikrat tedensko, naša splošna telesna pripravljenost ne samo, da ne bo stagnirala, še zmanjševala se bo. Če še niste, čim prej najdite obliko športne aktivnosti, ki vam najbolj ustreza, po možnosti na svežem zraku, če ne drugega, vsaj kolesarjenje ali hoja v hribe; le tako se boste lahko nekega dne, ko boste kar naenkrat ugotovili, da jih imate že petdeset in nekaj, počutili kot 35-letnik, prepričani, da lahko premikate gore. Dejstvo je namreč, da kakršna koli oblika aktivnosti lahko zaustavi fiziološko propadanje, povezano s staranjem, saj izboljšuje ne le mišični tonus in moč, ampak tudi ravnotežje, koordinacijo in gibljivost. Le tako bo vaše življenje kakovostno in boste lažje kos vsakodnevnim obveznostim in obremenitvam. Da je res tako, poglejmo, kako redna telesna aktivnost vpliva na vitalnost in funkcijo nekaterih organov:

Mišice

Z leti mišice izgubljajo moč in fleksibilnost, kar je posledica zmanjšanja samih mišic in seveda mišične mase. Ta proces se začne že nekje konec dvajsetih letih, a je posledice mogoče šele dobro zaznati okoli 40. leta. Okoli 80. leta starosti je mišična masa v povprečju kar za polovico manjša kot v najboljših letih, torej dvajsetih, in kot rečeno neaktivnost ta proces le še pospešuje. Tudi če živite aktivno, boste seveda enkrat zaznali, da vaše mišice izgubljajo moč, a bo to šele okoli 60. leta. Manj boste okretni, refleksi bodo počasnejši in celo najbolj običajne stvari, kot je recimo odvijanje zamaška na plastenki, se vam bodo zdeli vedno zahtevnejši izziv. V tretjem življenjskem obdobju takšna izguba moči povečuje tudi tveganje za padce in druge poškodbe, a se bo to kot rečeno zgodilo v povprečju 20 let pozneje, če boste redno aktivni. Poleg aerobne aktivnosti izvajajte tudi vaje za moč – kombinacija obojega je odlično orožje prosti prezgodnji izgubi mišične mase in moči.

Sklepi, sklepne vezi in tetive

Z leti se zmanjšuje tudi količina vode v tetivah in sklepnih vezeh, zaradi česar te postajajo manj elastične, posledica pa je manjša gibljivost sklepov. In tako kot pri mišicah je tudi čas, ko boste te spremembe zaznali, odvisen od vašega življenjskega sloga. Pri neki raziskavi so prostovoljci, stari od 65 do 88 let, 12 tednov redno telovadili in plesali, s čimer se jim je znatno povečala gibljivost v gležnjih, kolenih, ramenih, komolcih, zapestju in vratu v primerjavi s posamezniki iz testne skupine, ki so bili neaktivni. Največja nevarnost, ki preti sklepom, je artritis. Po nekaj desetletjih hrustanec, ki ščiti sklepe, začne razpadati, zato pride do vnetja in bolečin. Hrustanec se lahko celo popolnoma obrabi, pri čemer nato kosti drgnejo ena ob drugo. Več kot polovica starejših oseb ima določeno stopnjo osteoartritisa. Artritis je pravzaprav kronična bolezen, katere stanje z leti postaja vse slabše, z nezdravim življenjskim slogom pa zadevo lahko močno poslabšamo. Za stabilnejše sklepe in zaščito le-teh je redna telesna aktivnost izrednega pomena, saj jih večja mišična masa in moč okrepita.

Kosti

Med 25. in 30. letom kostna gostota doseže svoj maksimum, potem pa se kosti začnejo krhati. Za osteoporozo, pri kateri gre za zmanjšanje kakovosti in količine kostnine, boleha okoli 25 milijonov Američanov, razširjenost bolezni v Sloveniji pa je pri ženskah, starejših od 50 let, 27,5-odstotna, pri moških nad 60 let pa 14,6-odstotna. Posledično pogosteje pride do zlomov kosti, kar močno otežuje kakovost življenja, predvsem v starosti. In za pojav osteoporoze je poleg številnih drugih dejavnikov, kot so geni, kajenje, čezmerno uživanje alkohola ter pomanjkanje kalcija in vitamina D, kriva tudi telesna nedejavnost. Zato boste na stara leta še kako hvaležni za vse tiste ure potenja v telovadnici ali naravi, s katerimi ste si okrepili kosti. Tudi če ste v dvajsetih lenarili, ni še vse izgubljeno. Začnite danes in naj vam gibanje ne postane nuja, ampak užitek, seveda pa ne pozabite na zadostne količine kalcija in vitamina D.

Krvno-žilni sistem

Tako kot mišice in kosti se tudi srce in krvne žile z leti spreminjajo. Srčna mišica postaja vedno manj elastična in tako manj učinkovita pri črpanju krvi. Tudi krvne žile in arterije postajajo vedno manj elastične in bolj dovzetne za poškodbe in zamašitev, čeprav je slednje povezano predvsem z napačnim načinom prehranjevanja. Za zdrav krvno-žilni sistem strokovnjaki tako poleg ustrezne prehrane toplo priporočajo gibanje, predvsem aerobne aktivnosti, kot so tek, plavanje in kolesarjenje. Srce bo tako bolje funkcioniralo, normaliziral pa se bo tudi krvni tlak. Z zmanjšanjem tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni pa se zmanjša tudi možnost srčnega infarkta. Sposobnost srca, pljuč in krvnih žil, da mišice oskrbijo s kisikom med telesno aktivnostjo, se vsako leto zmanjša za določen odstotek, ki je odvisen od količine gibanja, predvsem aerobne aktivnosti. Bolj aktivni kot boste, manjši bo ta odstotek.

Možgani in živčni sistem

Leta pač prinesejo svoje in tako se tudi možgani staranju ne morejo izogniti; med drugim se zmanjšuje hitrost, s katero možgani obdelujejo podatke. Telesno aktivnost pa strokovnjaki tako kot s preostalimi organi povezujejo tudi z možgani; gibanje naj bi namreč zmanjševalo zgubljanje psihičnih sposobnosti, za kar naj bi bila kriva leta. Dokazali so, da starejši ljudje, ki so bili vsaj 20 let redno aktivni, z enako hitrostjo reagirajo (ali celo bolje) kot tisti v dvajsetih.