Se odpravljate v hribe? Brez tega ne bo šlo

»Vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč,« opozarjajo slovenski policisti. Vzrok nesreč so najpogosteje »telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje.«

Četudi se podamo na manjši hrib, moramo biti na to ustrezno fizično pripravljeni. Preden se torej podate na zahtevnejše poti, obvezno začnite z nižjimi hribi, z manj zahtevnimi potmi. Počasi okrepite mišice, telo, pljuča in šele ko ste dovolj dobro fizično pripravljeni, izberite zahtevnejšo turo. Pri tem bodite pozorni tudi na temperature: če vaše zdravstveno stanje ni najboljše, potem se v vročih dneh nikar ne podajajte na pot v hribe, kjer velik del poti poteka po soncu (recimo Nanos), saj se takšen izlet lahko za vas konča tragično.

Preveliki vročini se lahko izognete tudi, če se na pot podate dovolj zgodaj. Tako boste v času, ko je poletna vročina na vrhuncu, že počivali na vrhu, nato pa se počasi vrnili v dolino. »Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite,« še opozarjajo policisti.

Oprema

Pomembno je, da smo za vzpon, pa naj gre za nizek hribček ali goro, primerno opremljeni. Če se na pot podajamo brez ustrezne opreme, tvegamo zdrse, poškodbe, celo smrt, s tem pa v nevarnost spravljamo tudi druge – od tistih, ki so na poti z nami, do reševalcev.  V prvi vrsti morate poskrbeti za primerno obutev. 

Kako izbrati primerno obutev?

Pohodniški čevlji nudijo nogam zadostno oporo, narebren podplat pa optimalen oprijem, kar pomaga preprečiti marsikateri zdrs. Ker so pohodniški čevlji običajno višji in segajo čez gležnje, je tudi poškodba gležnja v takšni obutvi manj verjetna.

Pohodniški čevlji niso univerzalna obutev – kupiti jih moramo glede na teren, na kakršnega se nameravamo podati. Za hojo po ravnem terenu si lahko omislite nižje čevlje, ki so na pogled prej kot planinskim čevljem podobni tekaškim, le da je podplat bolj narebren, medtem ko se v primeru, da načrtujete hojo po zahtevnejših in bolj strmih terenih , odločite za čevlje, ki so nekoliko trši in nudijo oporo gležnju.

Ko kupujete pohodniške čevlje, imejte v mislih, da vam bodo stopala med hojo nekoliko otekla. Čevlje vedno pomerjajte v debelejših nogavicah, takšnih, kot jih boste nosili tudi med hojo v hribe, nekateri prisegajo celo na dvojne nogavice. Prve naj se tesno oprijemajo stopala, druge, debelejše, pa zagotavljajo, da ne prihaja do drgnjenja. Pazite, da vam čevlji vseeno ne bodo preveliki, saj bi vas lahko grdo ožulili.

Pri nakupu čevljev nikar ne varčujte. Resda ni vse v ceni, a kakovostni, po možnosti usnjeni pohodni čevlji zagotovo niso poceni, vam bodo pa nudili vso potrebno oporo in zaščito. Pred nakupom premislite, ali morda potrebujete čevlje, v katerih boste tudi v primeru dežja ohranili suhe noge.

Ustrezna obleka je vredna zlata

Primerna obleka vam bo zagotovila, da bo hoja v hribe prijetnejša. Najbolje se je obleči v slogu čebule – v več plasteh. Ko se podamo na turo in še nismo ogreti, nam je običajno rahlo hladno. Med hojo se segrejemo, ko pridemo na vrh, pa nas hitro lahko preseneti hladnejši veter ali pač nižje temperature. Izberite oblačila iz materialov, ki se hitro sušijo in ki ne drgnejo kože. S seboj imejte vedno tudi vetrovko ali vsaj dežni anorak, saj je v gorah vreme hitro spremenljivo in vas lahko preseneti kakšna nevihta.

Kakšen pa je planinec brez nahrbtnika?

Vselej, ko se podajate v hribe, imejte s seboj nahrbtnik, v katerem imejte dovolj vode ali druge pijače, da se lahko v vsake trenutku odžejate. Ne pozabite na malico, kremo za sončenje, kapo, vetrovko, rezervna oblačila (tudi nogavice in spodnjice!), po možnosti tudi zemljevid (ali prenosno GPS napravo in ustrezne baterije) še posebej, če poti ne poznate, saj ni nujno, da se boste znašli le ob sledenju markacijam. Ne pozabite na prvo pomoč (ali vsaj kakšno sredstvo za dezinfekcijo, obliž in povoj), vžigalice, robčke, baterijsko svetilko (v primeru, da vas čaka daljša pot in obstaja verjetnost, da bi se vračali v temi), večnamenski nožek, s seboj pa vzemite tudi mobilni telefon. Če se podajate na zahtevnejšo pot, kjer vas čakajo tudi plezalski podvigi, seveda vzemite vse, kar za to potrebujete: plezalno vrv, cepin, čelado ...

Če imate težave s koleni, obvezno s seboj vzemite tudi pohodniške palice, s katerimi boste predvsem razbremenili gležnje in kolena ter kolke, izboljšali pa boste tudi stabilnost.

Če je le možno, nikar sami

Dobro je, če se na pot podate vsaj v paru. Če se na pot podate sami in se na poti poškodujete, je lahko zelo tvegano. Če boste v paru, vam lahko pomaga prijatelj ali pa vsaj pokliče ustrezno pomoč. »O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča,« še dodajajo policisti. Ob tem pa velja, da se držite označenih poti. Te so običajno varnejše, pa tudi v primeru, da se vam kaj pripeti, vas bodo hitreje našli in vam bodo lahko prej nudili ustrezno pomoč.

Če se podajate v gore z otroki, morate biti še posebej pripravljeni na ta podvig. Upoštevajte otroke in njihov tempo. Večkrat se ustavite, poskrbite, da so tudi otroci ustrezno opremljeni, predvsem pa poskrbite, da bodo v telo vnesli dovolj tekočine in da boste imeli zanje dovolj za jest. Če nosite otroka s seboj v za to namenjenem nahrbtniku ali nosilki, se redno ustavljajte in preverjajte, ali je z otrokom vse v redu. Dolgotrajno sedenje v nahrbtniku za nošenje lahko povzroči mravljinčenje v nogicah, v primeru, ko otrok zaspi, pa poskrbite, da bo njegova glavica ustrezno podprta. Kapa naj bo obvezna oprema, še posebej, če hodite po soncu, pa ne pozabite otroka namazati s kremo z zaščitnim faktorjem.

Poskrbite, da boste tudi vi zaužili dovolj tekočine in ne boste dehidrirani ali popolnoma izčrpani zaradi premalo zaužite hrane. Ne le, da s tako neodgovornim ravnanjem spravljate v nevarnost sebe, v nevarnost spravljate tudi otroka, če je na poti z vami. 

Štampiljka in knjiga nista le za šalo

Vpisovanje v knjigo na vrhu ne služi le temu, da zanamcem pustite večno sled o tem, kje ste bili. Gre za vašo varnost. V primeru, da se vam ob sestopu v dolino kaj pripeti, bodo reševalci vedeli, ali ste sploh prispeli na vrh ali ne in tako lažje predvideli, kje se lahko nahajate. Vpišite se vsi, ki ste prispeli na cilj, tudi na otroke ne pozabite.