Ljubitelji slovenskega kolesarstva se gotovo spomnijo enega največjih dosežkov v tem športu. Leta 2001 je namreč na svetovnem prvenstvu v cestni dirki v Lizboni dosegel tretje mesto. Zaostal je samo za legendarnima Špancem Oscarjem Reirejem in Italijanom Paolom Bettinijem. To je bila prva medalja za slovenske kolesarje na svetovnih prvenstvih in je morda prav zaradi tega tudi ena najslajših.
Sama bitka se je začela biti nekje po 254. kilometru, ko so se za najvišja mesta borili Freire, Bettini, Hauptman, Nizozemec Dekker in Eric Zabel. Nekako presenetljivo se je tekma končala s sprintom in Freire (ki je bil odličen sprintaš) ni imel težav s konkurenco. Več kot odličen pa je bil tudi Hauptman, ki bi verjetno bil celo drugi, morda celo prvi, a ga je zaprl Nemec Erik Zabel.
"Srečen sem in presenečen. Vsak športnik sicer sanja o uvrstitvi na stopničke, a to so bile res sanje in ne realna pričakovanja. Toda jaz sem presegel tudi ta," so bile takrat Hauptmanove prve besede.
Pred tekmo je bil Hauptman precej skromen in ni upal kaj napovedovati. Takrat je bil selektor slovenske reprezentance Gorazd Penko, ki je dejal: "Fantje so vozili fenomenalno in nagrada je prišla. Že nekaj časa trdim, da je bilo vprašanje časa, kdaj se bo kdo od naših uvrstil med prvih pet, zdaj pa imamo medaljo. Hvala Hempiju in vsem drugim. Hvala vsem trenerjem, ki so kdaj delali s temi fanti, hvala tudi sponzorjem, ki so prav tako dodali svoj kamenček v mozaiku. Trdil sem, da nimamo številnega moštva, kot ga imajo druge države, imamo pa majhno ekipico, ki je sposobna marsičesa."
Hauptman je bil skozi celotno sezono vrhunski in je tudi pred svetovnim prvenstvom bil vseskozi med najboljšimi. Vendar pa mu proga v Lizboni naj ne bi pretirano ustrezala in tako je bil še nekaj dni pred samim prvenstvom njegov nastop pravzaprav pod vprašajem. Ker pa je bil v Parizu peti, so se odločili, da vendarle nastopi. "Bil sem v izvrstni formi in čutil sem, da imam močne noge. Proga bi morala biti zame pretežka, a sem prav v klancu vse skupaj obrnil v svoj prid," je še povedal Hauptman.
Ne smemo pozabiti, da je Hauptman dosegel tudi izjemno peto mesto na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. In kasneje je sam dejal, da bi lahko dosegel tudi kolajno, če ga ne bi izdalo zdravje. Ob koncu kariere je namreč imel velike težave s srcem in je v bolnišnici preživel skoraj dve leti. Andrej Hauptman je vsekakor eden od junakov slovenskega športa in gotov eden od zaslužnih, da je slovensko kolesarstvo na tako visokem nivoju.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV