8 legendarnih avantur, ki so lahko tudi smrtonosne

Obstaja več legendarnih avantur, ki so lahko smrtonosne tudi za najizkušenejše športnike in avanturiste. Predpriprave so vsekakor ključnega pomena, a vseh okoliščin se preprosto ne da nadzorovati. Opisane pustolovščine so zahtevale svoj davek in pri skoraj vseh spodaj opisanih so nekateri nesrečni avanturisti izgubili življenje. Vendar nenehno prihajajo novi, pripravljeni, da se pomerijo s smrtonosnimi pastmi in užitki, ki jih v nekaterih delih sveta ponuja narava.

Skok z letalno obleko z 'Velikana' (Švica)

Vrh gore Eiger (Velikan) leži 3.962 metrov nad morjem in se dviguje nad mestom Grindelwald v švicarskih Alpah. Še posebej je legendarna severna stena, ki je ena najtežjih plezalnih smeri na svetu. Vendar se v zadnjem času tja odpravlja vse več adrenalinskih odvisnikov, ki ne le plezajo na severno steno, temveč se z nje poženejo v tako imenovani letalni obleki. Leta 2009 je to storil Dean Potter. Sprva je steno preplezal sam, nato pa 'odletel' z nje in dve minuti petdeset sekund pozneje pristal ob vznožju gore. Ta podvig velja za enega najnevarnejših na svetu.

Deskanje na velikih valovih Shipsterns Bluffa (Tasmanija, Avstralija)

Na južni obali Tasmanije se mešajo različni tokovi in tu je morje izjemno nepredvidljivo. Poleg tega je obala praktično neposeljena in dostopna samo s čolnom ali pohodom, ki traja približno eno uro. Valovi ob prelomu merijo tudi po šest metrov v višino in lahko deskarja vržejo ob ostre skale ob obali. Vendar je edinstvenost in tudi nevarnost teh valov tolikšna, da se nanje odpravljajo praktično vsi najboljši deskarji, med njimi Kelly Slater in Ryan Hipwood.

Smučanje po K2 (Kitajska, Pakistan)

K2 je z 8.611 metri druga najvišja gora na svetu, vendar velja za nevarnejšo od Mount Everesta. Je bolj odročna in ima še bolj nepredvidljivo vreme kot najvišji vrh. In zaradi tega predstavlja sanje vsakega ekstremnega alpinista. Kljub temu so nekateri poskušali z vrha celo smučati. Vendar še nikomur ni uspel celoten podvig. Leta 2009 je to poskušal Američan Dave Watson, ki mu je uspelo presmučati del najbolj nevarne smeri, leto pozneje pa je pri poskusu umrl Šved Fredrik Ericsson.

Spust v aktiven vulkan (Vanuatu, Južni Tihi ocean)

Spust v delujoči vulkan je pravzaprav samomor, vendar se je leta 2010 v vulkan  Vanuatu spustil avanturist Geoff Mackley. 

Plezanje, plavanje in deskanje na polih (Arktika, Antarktika)

V zadnjih nekaj letih je šestčlanska ekipa raziskovala ekstremne kotičke našega planeta, tudi oba pola. Med raziskovanjem je deskala po ogromnih ledenih valovih ob otokih Lofoten, plavalec v ledenih vodah Lewis Gordon Pugh je, samo v kopalkah, preplaval kilometer ob severnem polu, Chris Davenport pa je s skupino avanturistov smučal z neimenovanih vrhov na Antarktiki.

Pohod skozi amazonski deževni gozd (Južna Amerika)

Niti bolezni niti pijavke, jaguarji, smrtonosne žuželke ali prazgodovinske rečne pošasti ne morejo odvrniti adrenalinskih popotnikov, da se ne bi preizkusili v enem najbolj negostoljubnih območij na Zemlji. Amazonski deževni gozd je že v preteklosti pritegnil znane avanturiste, kot sta Percy Fawcett in Theodore Roosevelt. Leta 2010 pa je 6.437-kilometrski pohod zaključil Ed Stafford. Popotnike ne privabljajo legende o zakladih in skritih mestih, temveč želja po izjemni avanturi, ki jo ponuja ena zadnjih adrenalinskih meja.

Kolesarjenje z Aljaske v Argentino (Severna in Južna Amerika)

Od mesteca Prudhoe Bay do argentinskega Tierra del Fuego je približno 32.000 kilometrov cest, dva izjemno strma vzpona in več kot ducat držav. V povprečju traja pot s kolesom po tej poti približno dve leti, tako da to pravzaprav ni potovanje, temveč postane način življenja. S kolesom prek obeh Amerik je gotovo ena najbolj neverjetnih pustolovščin, ki si jih adrenalinski odvisnik lahko privošči. Smrtonosna pa je v glavnem zaradi voznikov in potencialne smrtonosne izčrpanosti.

S kajakom po reki Baškaus (Sibirija, Rusija)

Čeprav leži v deželi, polni ekstremov, reka Baškaus še dodatno izstopa. Reka teče v bližini meje z Mongolijo in je dolga približno 209 kilometrov ter izjemno hitra/strma  (približno 8 metrov na 1,6 kilometra). Je polna smrtonosnih brzic, ostrih skal in tako imenovanih sifonov, ki lahko pogoltnejo avanturista. Stene reke obdajajo visoke skale, tako da praktično ni obale. Leta 1976 je na tej reki umrlo šest izkušenih kajakašev in zanje so zgradili posebno kapelico ter v njej pustili knjigo Legend. V njej so zapisana imena vseh, ki so se spopadli z reko. Nekateri so preživeli, drugi žal ne.