Številne diagnoze so prepoznane prepozno

V Sloveniji je vse več ljudi, ki živijo z okužbo s hivom. Do 22. novembra letos je bilo prijavljenih že 56 novih diagnoz, največ kadar koli doslej, od tega je bilo 46 diagnoz postavljenih moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, je pojasnila Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Porast novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, po njenem prepričanju med drugim kaže tudi na uspešno promocijo testiranja v tej skupini.

Še vedno pa so številne diagnoze prepoznane prepozno, je opozorila Klavsova. "Če menite, da ste bili morda izpostavljeni tveganju okužbe s hivom, prosite svojega zdravnika za testiranje," je pozvala ljudi in spomnila na pomen odgovornega in varnejšega spolnega vedenja, predvsem na redno in dosledno uporabo kondoma.

V Sloveniji je skupno okoli 900 oseb, ki imajo diagnozo HIV, nekaj jih je že umrlo, nekaj se jih je odselilo, nekaj tudi priselilo. Predvidevajo, da je v Sloveniji v resnici vsaj še ena tretjina ali več oseb, ki živijo s HIV-om, a niso prepoznani. "Ker nimamo registra, je težko govoriti o dejanskem številu oseb z diagnozo aidsa v Sloveniji. Verjetno pa jih je manj kot 2.000," je pojasnila Klavsova.

Infektolog Janez Tomažič z Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je pojasnil, da so cilj zdravstvene stroke "številke 90-90-90": "Da bi poznali 90 odstotkov vseh okuženih, da bi jih 90 odstotkov zdravili in da bi jih 90 odstotkov zdravili tako učinkovito, da bi bil virus nezaznaven v krvi," je pojasnil.

Po Tomažičevih besedah Slovenija zaostaja pri odkrivanju okužb. "Ocenjujemo, da vsaj tretjino okuženih ne poznamo. Ta skupina neprepoznanih je gonilna sila epidemije," je dodal Tomažič in poudaril, da je pri preventivi ključno testiranje, ker je zdravljenje najuspešnejša preventiva. "Ko osebe zdravimo, za več kot 90 odstotkov zmanjšamo prenos okužbe," je pojasnil. Njegovo sporočilo v okviru letošnjega dneva boja proti aidsu je "testirajte se, vse ostalo bomo storili mi".

Vsak posameznik, ki sumi, da bi lahko nosil virus HIV, se lahko testira tudi pri osebnem zdravniku, je spomnila tudi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček. Po njeni oceni ima veliko ljudi še vedno zadržke, da bi se o tem pomenili s svojim osebnim zdravnikom. Zato tudi družinski zdravniki vedno večji pomen posvečajo komunikaciji s svojimi bolniki, da bi se jim ti zaupali.

Evita Leskovšek z NIJZ je izpostavila nekatere podatke, ki so jih razkrile raziskave med mladimi. Mladi pri prvih spolnih odnosih uporabljajo kondom v približno 75 odstotkih. Z leti, s spolno aktivnostjo, ta odstotek precej pade na račun drugih zaščitnih metod. Pri starosti 17 let in pol je že imela spolno izkušnjo polovica populacije, približno četrtina že pri starosti 15 let. "Mladi si želijo več informacij, tudi od staršev in šole," je poudarila.

Predsednik društva Škuc Miran Šolnic je predstavil aktivnosti nevladnih organizacij na področju HIV-a. Izvajajo testiranja na terenu, delijo kondome in lubrikante. Moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, redno ozaveščajo o pomenu uporabe kondoma kot zaščite pred okužbami. Izpostavil je uspešnost programa Odziv na HIV, preko katerega so začeli zgodnejše odkrivanje osebe s HIV, kar za take posameznike pomeni boljše zdravljenje.

Geslo letošnjega svetovnega dneva boja proti aidsu je Hands up for prevention, namen je predvsem širjenje preventivnih sporočil po družbenih omrežjih.