Čeprav bi na prvo žogo dejali, da je hamburger tipičen ameriški izum, pa temu ni tako. Njegov avtor v resnici ni znan, zametki priprave pa segajo daleč nazaj, v čas antičnih civilizacij. Že Egipčani so si namreč radi privoščili mleto meso, ki je, kot vemo, osnova za hamburger. Za nastanek hamburgerja so v veliki meri zaslužni tudi mongolski bojevniki, veliki zavojevalci na konjih, ki so pod sedlom mehčali svoj naslednji obrok.
| NAGRADNA IGRA: Izpolnite prijavnico na dnu članka in se potegujte za žar paket Lidla Slovenije! |
V Rusiji so prevzeli njihove prehranjevalne navade, a meso izpopolnili s čebulo, jajci in začimbami. In rodil se je tatarski biftek. Tega je z razrastom pristanišč prineslo v Hamburg, nemško mesto, ki je sloviti jedi kasneje posodilo ime. Tam je bil ustvarjen hamburški zrezek, ki je bil narejen iz soljenega govejega mesa, zmešanega z drobtinami in čebulo. Jed je bila priljubljena med nemškimi pomorščaki in tako so jih začeli prodajati tudi čez lužo, v ZDA, ki velja za domovino modernega hamburgerja. Ime hamburger steak se je prvič pojavilo na jedilnem listu v newyorški restavraciji Delmonico’s leta 1836, kdo je avtor hamburgerja, pa ni znano.
A če je pri hamburgerju meso vstavljeno v bombetko, je to morda Oscar Weber Bilby, ki ga je gostom ponudil leta 1891. Sicer pa je hamburger v stratosfero slave izstrelil članek v časopisu New York Tribute leta 1904. Nekoč tipično ameriško jed najdemo danes tudi v najbolj skritih kotičkih sveta.
Pa dovolj o zgodovini te priljubljene jedi. Čeprav je dolga leta veljal za ''neugleden'' obrok, je v zadnjem desetletju ''napredoval'' v delikateso. Razlog za njegovo priljubljenost je preprost. Priprava je hitra in enostavna in vsebuje vse, kar potrebujemo za dober obrok – meso, okusne dodatke, kruh in zelenjavo. Zmotno je prepričanje, da je priprava dobrega hamburgerja otročje lahka. Zmotno pa je tudi prepričanje, da zahteva veliko znanja in izkušenj. Ključ je v detajlih, ki nam jih razkrije Darko. Ta skupaj z Miho pripravi hamburger, ki bi ga jedli še angelčki. Za kaj takega morate imeti odlično meso. In tega dobite v trgovskih centrih Lidl Slovenija, kjer pod oznako Žar Legende najdete sveže in kakovostne mesne izdelke za žar s slovenskim poreklom. Kakovostno meso je pomembno tudi zato, ker zanj ne potrebujete posebnih dodatkov.
Ko se lotimo priprave, je pomembno, da meso oblikujemo z rahlo mokrimi rokami in ga med oblikovanjem ne stiskamo in gnetemo tako zagnano kot majhni otroci plastelin (torej premočno), sicer na koncu dobimo suh kos mesa. Prva tako meso solimo le od zunaj, sicer se med peko znotraj suši. Preden ga položimo na žar, moramo upoštevati dejstvo, da se meso med peko rahlo skrči, kar pomeni, da mora biti v osnovi rahlo večje od kruha. Če želimo, da se enakomerno zapeče, poskrbimo, da je notranjost mesa tanjša od zunanjega roba, razlaga in demonstrira Darko. Meso položimo na žar ohlajeno, zato naj pred peko vsaj eno uro počiva v hladilniku.
Čeprav je atraktivno, pa se mora vsak nadobudni žar mojster zadržati s polivanjem mesa med peko, saj s tem naredimo več škode kot koristi. Marsikdo pleskavico med peko obrne vsako minuto, v resnici pa jo mora samo enkrat, in sicer po 4–5 minutah. Prav tako se mesa v tem času ne tlači, saj s tem izgublja sokove. Ko je pečeno, ga pustimo kratek čas počivati, da se sokovi umirijo in enakomerno razporedijo.
NAGRADNA IGRA!
Odgovorite na nagradno vprašanje v prijavnici spodaj in se potegujte za super nagrado, ki bi jo bil vesel vsak pravi moški! Vsak teden bomo izžrebali enega srečneža, ki bo prejel žar paket Lidla Slovenije, da bo že z večjim veseljem razvajal borbončice svojih gostov. Tedenskega nagrajenca bomo razglasili v petek na naši Facebook strani.
Sponzorirana vsebina
