"Zdaj je pa dovolj. Izvedeli bomo, tako ali drugače!“

In verjame, da je najpreprostejši način ta, da bi na Mars poslali DNK-sekvencer. V sodelovanju s podjetjem Sythentic Genomics bo izdelal napravo, ki bo lahko iskala potencialno DNK-življenje na Marsu in pošiljala podatke na Zemljo. S tem je pravzaprav začel neke vrste tekmo za odkritje prvega nezemeljskega genoma.

Podobnega mnenja je namreč tudi ustanovitelj podjetja Ion Torrent Jonathan Rothberg, ki se prav tako ukvarja z izdelavo DNK-sekvencerja, ki bi ga rad poslal na Mars.

„Tam bodo DNK-oblike življenja,“ je prepričan Venter, „in mi jih bomo našli.“

Venter je z ekipo že začel testirati napravo v puščavi Mojave, radi pa bi dosegli, da bo naprava samostojno poiskala mikrobe v tleh in izmerila njihovo DNK.

Njegovi konkurenti, pod vodstvom Jonathana, pa zdaj poskušajo zmanjšati težo njihove naprave s 30 na tri kilograme.

Vendar NASA ne misli imeti nobene misije, ki bi odšla na Mars, vsaj do leta 2018 in še takrat ni gotovo, da bo v misijo vključen tudi DNK-sekvencer.

A iskanje DNK na Marsu ne bo lahko. Robot bo moral delati avtonomno in v zelo neugodnih razmerah. Poleg tega je velika verjetnost, da so marsovski geni drugačni od zemeljskih, morda celo sestavljeni iz drugačnih kemičnih gradnikov. DNK-sekvencer pa bo deloval samo v tem primeru, da bo DNK enak kot osnovne strukture zemeljskega DNK. Bolj ali manj edina možnost, da bi to delovalo, je, če je življenje že v osnovi prišlo iz Marsa. Zaradi orjaškega trka v preteklosti sta si planeta namreč izmenjala na tone kamnin.

A nagrada ob odkritju DNK izven Zemlje bi bila ogromna. Znanstvenik, ki bi mu to uspelo, bi se najverjetneje za zmeraj zapisal v zgodovino.

A Venter bi šel še korak dlje. Rad bi uporabil najden DNK (če ga bodo seveda našli) in ga vsadil v umetne celice ter dobesedno ustvaril Marsovca na mikronivoju.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!