Zakaj se bojimo številke 13?!

Nekatera praznoverja so tako zakoreninjena v našo podzavest, da se jih včasih niti ne zavedamo. A še tako nenavadno praznoverje ima svoje korenine, ki so izjemno zanimive.

Ne odpiraj dežnika v hiši!

To praznoverje naj bi se začelo v viktorijanski Angliji. Vsi dežniki v tistem času so namreč imeli železno konico in železna rebra. Nekako v tistem času pa se je pojavil tudi mehanizem na vzmet. In tako so dežniki postali potencialno nevarni, še posebej v manjših zaprtih prostorih. In ne le za ljudi, tudi za predmete na policah. Tako so dežniki povzročili kar precej sporov in celo pretepov, se pravi prinašajo nesrečo.

Hoja pod lestvijo prinaša nesrečo!

Vraževerje glede hoje pod lestvijo je staro vsaj 5000 let, začelo pa naj bi se v starem Egiptu. Lestev prislonjena na steno tvori trikotnik, lik, ki je v starem Egiptu veljal za svetega. Trikotnik namreč po egipčanski mitologiji predstavlja trojico bogov. Hoja skozi trikotnik pa pomeni onečaščenje božanstev in je bila prepovedana. Poleg tega naj bi pri križanju Jezusa Rimljani uporabili lestev, naslonjeno na križ. Tako je lestev postala simbol zlobe, izdaje in smrti. Hoja pod lestvijo pa je nevarna tudi zaradi tega, ker nam lahko na glavo pade kladivo ali kaj podobnega.

Razbito ogledalo – sedem let nesreče!

V stari Grčiji so ljudje pogosto obiskovali tako imenovane vedeževalce/zdravilce z ogledali. Ti vedeževalci so prerokovali glede na odsev, ki ga je stranka imela v ogledalu. K njim so v glavnem hodili bolni ljudje. Ogledalo so najprej potopili v vodo, nato pa je oseba pogledala v ogledalo. Če je bila slika jasna, bo oseba preživela, če pa je bila popačena, bo oseba umrla. To vraževerje so nato prevzeli tudi Rimljani. In Rimljani so po drugi strani verjeli tudi, da se človeško zdravje menja na vsakih sedem let. In zanje je zato pomenila popačena podoba razbitega ogledala, sedem let slabega zdravja in nesreče.

Trkanje po lesu!

V starih časih so poganska ljudstva verjela, da v lesu prebivajo duhovi. Ti duhovi so občasno precej muhasti, a očitno jim je všeč, če po lesu potrkamo. S tem naj bi se jim namreč prikupili in duhovi nam prinesejo srečo.

Na zdravje – rešitev pred smrtjo!

Čeprav dandanes ta izrek ni več toliko popularen, pa so še pred desetletji vsakemu, ki je kihnil, voščili s frazo 'Bog pomagaj'. Ta običaj je nastal v šestem stoletju našega štetja, in to po ukazu papeža Gregorija Velikega. V tistem času je namreč po Italiji 'kosila' bolezen, njeni simptomi pa so vključevali kihanje, ki mu je sledila dokaj nagla smrt. Pred tem so ljudje 'pozdravljali' kihanje s frazami, kot so 'da bi imel dobro zdravje' ali preprosto 'na zdravje'. Z nastopom te bolezni pa je papež videl, da je potrebna močnejša 'molitev'.

Podkev na vratih!

Tudi ta običaj izhaja iz Grčije. Grki so verjeli, da železo preganja zle duhove, podkev, ki je pač narejena v obliki polmeseca (simbolj za srečo) pa je še dodatno varovalo pred zlimi duhovi. Kasneje so ljudje verjeli, da se čarovnice bojijo konjev, posredno pa očitno tudi podkev.

Črna mačka!

Na nesrečo vseh črnih mačk po svetu te v glavnem veljajo za nesrečo. Vendar gre najverjetneje za napačno razlago. Egipčani so namreč verjeli, da mačka, ki pred nekom prečka cesto, prinaša srečo. Egipčanom je bilo popolnoma vseeno, kakšne barve je mačka. Stoletja kasneje je angleški kralj Charles I. imel mačko, za katero je verjel, da mu prinaša srečo. Po smrti ljubljenke se mu je sreča popolnoma izneverila. Dan po smrti mačke so ga namreč obsodili izdajstva. V Angliji mačke (črne, bele, pisane ...) še danes prinašajo srečo, drugje po Evropi pa je stvar precej drugačna. Še posebej to velja za črne mačke. Črne mačke so skozi ves srednji vek povezovali s čarovnicami in torej s slabo srečo. Najhuje pri tem pa je, da mačke skoraj gotovo ne vedo, kakšne barve so.

Številka 13!

Triskaidekafobia ali strah pred številko 13 ima korenine v severnjaški mitologiji. V Asgard so namreč nekega lepega dne povabili 12 bogov na večerjo. Prišel pa je še trinajsti (kdo drug kot Loki), ki pa so ga drugi bogovi hoteli vreči iz dvorane. Pri tem je bil ubit bog z imenom Balder, ki so ga imeli vsi radi. Severnjaški odpor pred številko 13 se je razširil po vsej Evropi. Pri tem pa je pomagalo tudi krščanstvo. Na Jezusovi zadnji večerji je bil namreč kot trinajsti gost povabljen Judež.