Vulkan Etna drsi proti obali: Kaj to pomeni?

Etna naj bi drsela počasi, za približno 14 mm na leto, navajajo v študiji, ki so jo izvedli na britanski univerzi Open University, rezultate pa objavili v  publikaciji Bulletin of Volcanology. A v italijanskem observatoriju nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo mirijo, da se zdrs dogaja le na eni strani vulkana, poleg tega da jedrsenje minimalno in površinski. »Nobene panike,« svari Eugenio Privitera, inženir iz observatorija. »Ne gre za nič tragičnega.«

Kot trdi Privitera, študija predstavlja oceno tveganja in ne gre za zadosten dokaz, da bi lahko trdili, da preti nevarnost. »Če bi se premikal celoten vulkan, potem bi se odvila cela vrsta dogodkov,« je prepričan. »Tudi takih, ki jih pri nas še nismo doživeli.« Če bi se pokazalo, da se res kaj takega dogaja, pravi, da imajo sodobno tehnologijo, satelitske radarje, kot je recimo radar InSAR (Interferometric Synthetic Aperture Radar), ki omogočajo ekstremno natančno merjenje premikanja površja vulkana in bi zagotovo zaznale tako dogajanje. »Take meritve so površne. Gre za opazovanje samo ene strani vulkana v obdobju enega leta, v študiji pa je govora o premikanju celega vulkana.«

Kot je potrdil, del vulkana tudi po njihovih meritvah rahlo drsi proti morju, a dokazov, da bi zaradi tega bilo tveganje večje, zaenkrat ni. »Skoraj vsi vulkani, ki ležijo ob obali, takole drsijo, a gre za počasne premike, ki lahko privedejo do tega, da se recimo odtrga kakšen del vulkana, ne napovedujejo pa nobenih velikih dogodkov.«