Znanost je skozi celotno svojo zgodovino delala poskuse na živalih, da bi se lahko pripravila na vpliv nekaterih novih odkritij na človeka. Tudi pri vesoljskem raziskovanju živali niso bile izjema.
Te dni mineva 60 let, odkar je proti vesolju poletel sovjetski Sputnik, na katerem je bila psička Lajka, prej potepuški pes. Za pot v vesolje so jo izbrali, ker so menili, da so potepuški psi že vajeni življenja v ostrih pogojih in lakote. Njena pot, ki je bila za sovjetski vesoljski program velik uspeh, se je končala s smrtjo. Lajka je sicer najbolj znana žival, ki smo jo ljudje poslali v vesolje, ni pa bila edina.
Tudi morskim prašičkom je uspelo doseči vesolje pred človekom. Leta 1961 je človeška lutka z imenom Ivan Ivanovič spremljala velik izbor živali v kapsuli Sputnika 9. Na krovu je poleg Ivanoviča, morskega prašička in nekaj plazilcev pravi pekel izstrelitve doživljala tudi psica Černuška. Pisani druščini se je uspelo srečno spustiti s padalom nazaj na Zemljo in postali so sovjetski junaki.
Vesolje so od blizu izkusili tudi pupki. Pupek je majhen plazilec, ki zraste do 15 cm. Leta 1985 je misija Bion 7 v vesolje ponesla 10 iberijskih pupkov, ki sta jih spremljali dve opici. Pupkom so v znanstvene namene odstranili obe sprednji nogi, da bi ugotovili, kako hitro se živali regenerirajo v breztežnostnem prostoru. Ugotovili so, da so se rane zelo hitro zarasle.
Žabe so v vesolje poslali že leta 1970 v okviru programa 'Orbiting Frog Otolith' (otolith je angleško ime za organ v notranjem ušesu, ki uravnava občutek za ravnotežje). Žabe so bile v vesolju kar 6 dni, poskus je popolnoma uspel. Vendar samo v pogledu znanstvenikov. Žabe žal niso dobile možnosti vrnitve nazaj na Zemljo.
Francozi so prvi v vesolje odpeljali tudi domačo mačko. Po pričevanjih so nekje v Parizu našli potepuškega mačka, mu dali ime Felix in ga 'strpali' v raketo Veronique AGI. Izstrelitev se je zgodila leta 1963 in maček naj bi se uspešno vrnil na površje Zemlje. Čez približno en teden so izstrelili drugo mačko, ki pa ni imela te sreče ...
Študentka Judy Miles je raziskovala pletenje pajkovih mrež in njena želja je bila, da bi raziskali, kako pajki pletejo mreže v breztežnostnem prostoru. Znanstveniki so ji ugodili in v vesolje poslali dva evropska vrtna pajka z imenoma Arabella in Anita. Obe pajkovki sta spletli mreži, ki pa nista bili najbolj simetrični. Žuželkama okolje ni bilo naklonjeno in baje sta zaključili življenje zaradi dehidracije. Danes sta njuni trupelci shranjeni v muzeju Smithsonian.
Opice so bile vedno logični kandidati za pot v vesolje. Opičjak z imenom Albert 2 je bil prva opica, ki je dosegla vesolje na višini 133 kilometrov. Kmalu zatem je bil tudi prvi opičjak, ki ni preživel pristanka. To se je zgodilo leta 1949. Kasneje, leta 1951, je bil opičjak Jorik prvi, ki je preživel pristanek, skupaj s prej omenjenimi desetimi mišmi.
Psi so najbolj znani živalski obiskovalci vesolja. Najbolj znana je verjetno psička Laika, ki je 3. novembra1957 uspešno prestala izstrelitev Sputnika 2, vendar je ob povratku v orbito zaradi stresa in pregretosti poginila. Le tri leta kasneje so Sovjeti v vesolje poslali psički Belko in Strelko v družbi različnih majhnih živali. Obe sta se vrnili živi in zdravi, kasneje je enega od mladičkov Strelke v dar dobila hči ameriškega predsednika Kennedyja.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV