Smrtonosno zdravilo proti aknam?

Jon Medland je bil študent medicine, do diplome ga je ločilo le še šest mesecev, ko je zapadel v hudo depresijo. Nekaj dni zatem, ko je svojo stisko zaupal staršem, se je obesil in storil samomor. 18-letna Melissa Martin-Huges se je prav tako obesila, 28-letna Angela Lee je skočila pred vlak, samomor pa je storil tudi Seamus Todd, sin igralca Richarda Todda. Vsi štirje so imeli težave z aknami in vsi štirje so jemali zdravilo roaccutane, ki je na voljo tudi pri nas. Pa je to zdravilo res krivo za samomore?

Zdravilo roaccutane velja za pravo čudežno sredstvo za odpravljanje aken. Na tem področju se je izkazalo za vodilno in nepremagljivo zdravilo in mnogi, ki jim je pomagalo, ga ne morejo prehvaliti. Ima pa tudi kar nekaj, sicer izjemno redkih stranskih učinkov – med drugim lahko povzroči bolezni črevesja, napake v razvoju ploda, impotenco in hudo depresijo, ki lahko privede celo do samomora. Podjetje Roche, ki zdravilo proizvaja, pa na očitke odgovarja, da povezave med zdravilom in depresijo ter samomorilskimi mislimi ni – razen dejstva, da sta oba stranska učinka kot izjemno redka navedena na navodilih za uporabo. Podjetje pravi, da so stranska učinka navedli zaradi ''redkih primerov, ko so ljudje poročali o depresiji zaradi jemanja zdravila in da na priloženem lističu v zdravilu tudi piše, da je v primeru nihanj razpoloženja ali pojava katerega koli stranskega učinka, treba nemudoma obvestiti zdravnika oziroma dermatologa.''

Kako zdravilo deluje?

Akne so posledica prekomernega proizvajanja sebuma, naravne maščobe, ki zamaši pore v koži. Zdravilo vsebuje izotretinoin, ki zmanjšuje proizvodnjo te maščobe. Zdravilo so sicer najprej razvili za zdravljenje raka, kot kemoterapijsko zdravilo.

Zdravilo, ki se je v ZDA prodajalo pod imenom accutane, je proizvajalec umaknil s tržišča že leta 2009, zaradi ogromno tožb ljudi, ki so se pritoževali zaradi vnetne črevesne bolezni. Poleg tega podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je roaccutane vzrok približno 720 primerov psihiatričnih težav, vključno z več kot 100 primeri samomorov in poskusov samomorov po svetu.

Prav zaradi tega so raziskovalci medijske hiše BBC nedavno stopili v stik s svojci žrtev in skupaj z njimi posneli dokumentarni film. Film je režiral režiser Derek Jones, katerega sin Jesse je lansko leto prav tako storil samomor, zatem ko je začel jemati sporno zdravilo. Pismo 24-letnika očetu je dokaz, da je tudi sam menil, da je za vse krivo zdravilo. "Draga mama in oče," je zapisal. "Roaccutane je spremenil način mojega razmišljanja in delovanja mojega telesa. Komaj sem lahko napisal njegovo ime, saj ga tako močno sovražim ..." Jesse je zatem v pismu opisal svoje hudo fizično in mentalno trpljenje. "Vse, kar ima opraviti z nasprotnim spolom, me ne zanima. Včasih sem se komaj zadrževal, da ne bi razmišljal o dekletih, zdaj mi ne bi moglo biti bolj vseeno zanje."

Jesse je trpel za cističnimi aknami, zdravilo pa so mu pripisali pri 18 letih za šest mesecev, ker mu antibiotiki in losjoni niso pomagali. Stanje se mu je izboljšalo, nato pa so se mu akne vrnile in zdravnik mu je spet predpisal zdravilo. Tokrat so se težave pojavile. Začeli so ga boleti sklepi v prstih na rokah in po treh mesecih je prekinil zdravljenje. Kljub temu da zdravila od takrat in do smrti ni več jemal, stranski učinki zdravila niso izginili. Derekov cilj je zdaj doseči, da proizvajalec na zdravilo napiše jasno opozorilo, da je lahko smrtno nevarno. "Bil sem pri enem od zdravnikov, ki predpisujejo to zdravilo, in dejal mi je, da do takšnih primerov pride zelo redko. Kar se mene tiče, je en sam samomor že en samomor preveč," je povedal.

Roche pa na očitke odgovarja: "Zavezani smo k temu, da zagotovimo, kolikor je le mogoče varno uporabo naših zdravil. Reaccutane je spremenil življenje mnogim, ki so trpeli zaradi aken, seveda pa lahko, tako kot vsako zdravilo, povzroči tudi določene stranske učinke. Čeprav ni nobenega dokaza o direktni povezavi med nihanjem razpoloženja, depresijo in zdravilom, obstajajo osamljeni primeri poročanj o tovrstnih težavah."

V svetu naj bi bilo med letoma 2010 in 2011 predpisanih 500.000 terapij s tem zdravilom. Od vseh, ki so se zdravili, jih je bilo z zdravljenjem zadovoljnih samomor storilo 9, kar znaša manj kot 2 na 100.000, medtem ko stopnja samomorilnosti med starimi od 16 do 24 znaša 16 na 100.000 oseb. Je torej zdravilo res tako nevarno? Pomembno je, da se zavedamo mogočih neželenih stranskih učinkov zdravila in pomoč poiščemo pravočasno.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!