Ekskluzivni intervju z legionarjem: "Na neki točki sem rekel: J**i ga!"

Obstaja tipičen legionar?

‘Tipičen legionar’ ne obstaja. Prihajamo iz 146 različnih držav, smo različnih ver in različnih kultur. Najbolj primeren odgovor bi bil, da je ‘povprečen legionar’ oseba, ki išče avanturo in želi stran od ‘normalnega’ življenja, ga izkusiti na čisto drugačen način in v drugačnem okolju. V legiji pravimo, da je toliko različnih razlogov, zakaj se pridružiti legiji, kolikor je legionarjev. Nekdo išče kraj, kjer lahko postavi na preizkušnjo svoj um in telo. Nekdo je pravkar zaključil dolgoletno ljubezensko zvezo in bi rad le prekinil stike, se oddaljili od te osebe, ki mu je toliko pomenila, celjenje ran pa vemo vsi, da je lahko zelo dolgotrajen proces …

In kaj je bil tvoj razlog?

Zakaj sem se pridružil, je dolga zgodba. Bom skušal strniti. Za Legijo sem slišal od prijatelja, sparing partnerja pri MMA. Borilne veščine so moj hobi. In pritegnilo me je, saj sem tedaj ravno zaključil zvezo s svojo veliko ljubeznijo in čutil sem, da sem prišel v fazo, ko sem moral 'zajeti sapo'. Stanje v državi je bilo kaotično, kot večino časa. Kljub temu, da sem delal kot asistent glavnega direktorja v oddelku za marketing ene največjih modnih hiš v Srbiji, mi ni bilo všeč to, kar mi je prihodnost prinašala in vsa ta vmešavanja politike … Na neki točki sem rekel : "Je**i ga !”" Družini sem rekel, da grem v Pariz na počitnice in se vrnem čez teden dni. Tam sem potrkal na slavna vrata v Aubagneu blizu Marseilla in rekel: "Jaz sem volonter." Vse ostalo je zgodovina.

Zakaj tujska legija in ne srbska vojska?

Služil sem v srbski vojski, v času, ko je bilo še obvezno enoletno služenje vojaškega roka. Zdelo sem mi je zelo neprofesionalno in pod velikim vplivom domače politike. Ne mislim, da druge vojske po svetu niso, a zagotovo ne na enak način. Srbska vojska ima nekaj enot, ki so delovne, profesionalne, ampak če se jim želiš pridružiti, moraš imeti določene veze in poznanstva. Poznam nekatere najvišje častnike in podčastnike v Srbiji, v specialni enoti, potrdili so moje mnenje, Res je majhen odstotek vojakov, ki uspejo zaradi svojih sposobnosti. Moram reči, da jih vse spoštujem in obožujem dejstvo, da služijo domovini častno in s spoštovanjem, ampak že od začetka sem vedel, da tam ni prostora zame. Med služenjem sem magistriral iz ekonomije, tako da služenje v srbski vojski zame ni bilo tako privlačno. Iskal sem svojo prihodnost nekje drugje, v drugačnem okolju.

In izbral si eno najelitnejših enot na svetu, 2. REP specialno padalsko enoto?

Ko sem najprej začel razmišljati o tem, da bi se pridružil FFL (French Foreign Legion, Francoska tujska legija, op. a.), sem iskal informacije od najrazličnejših virov, ki sem jih imel na voljo. Veliko je bilo ‘bajk in zgodbic’ in nekatere informacije je bilo nemogoče preveriti. Ampak nekaj, kar je bilo skupno vsem, je bilo, da so vsi opisali 2REP (2eme regiment etrangere de parachutists, angl. 2nd Foreign Paratrooper Regiment – 2. tujski padalski polk, op. a.) kot najboljšo enoto v Tujski legiji in najboljšo bojno enoto v celotni francoski vojski. Imenujejo jo ‘Udarna igla Francoskih hitrih odzivnih sil’. Mislil sem si: "Okej, če že zapuščam svoje civilno življenje in svojo deželo, da bi se pridružil Tujski legiji, moram biti med najboljšimi."

Kakšne so tvoje zadolžitve?

Po štirih letih služenja, zdaj sem v legiji 7 let, me je doletela čast, da sem postal podčastnik, imam čin vodnika. Sem vodja skupine 8 do največ 14 ljudi v 2REP enoti, ki je specializirana za ‘bojevanje v džungli’. Trajalo bi res dolgo, če bi želel pojasniti vse svoje zadolžitve, a če strnem v eno misel: "Podžgati hrabrost vojaka, ko mislite, da jih prevzema strah, in nadzirati njihov bes, ko jim grozi, da bi jih odneslo izpod nadzora".

Kot legionar si verjetno velikokrat blizu, preblizu smrti. Kako se nekdo na to sploh lahko pripravi? Se je sploh mogoče na to pripraviti?

Ne. Ali si rojen s tem ali nisi. Nikoli se ne moreš pripraviti na situacijo ‘življenje ali smrt’. Vsaka situacija, ko si blizu smrti, je drugačna.

To je za nas, običajne civiliste, popolnoma nerazumljivo …

Ko prvič prideš v situacijo, ko si blizu smrti … To ni "Ojoj, skoraj me je povozil avto" situacija … To je …"Black Hawk Down" situacija. Naučiš se zares ceniti življenje in vse, kar z njim pride. In to veliiiiiiko bolj.

(Black Hawk oziroma Črni jastreb je večnamenski vojaški helikopter, ki je po navadi v uporabi kot transportni vojaški helikopter ali pa kot jurišni helikopter za zračne desante. Posadko  sestavljajo tri osebe: pilot, kopilot in letalski tehnik, poleg tega lahko transportna kabina sprejme še do 11 polno opremljenih vojakov oz. štiri nosila z enim medicinskim spremljevalcem. Situacija se nanaša na film z naslovom Black Hawk Down - Sestreljeni črni jastreb, Op.a.)

In to je še nekaj nepredstavljivega za nas, ki živimo’normalno’ življenje. S smrtjo se načeloma ne srečujemo pogosto, ti pa živiš v središču tega. Izgubljaš prijatelje. Živiš v nevarnosti …

Kam ciljaš? ... V nevarnosti živim zaradi prijateljev. Konec dneva se ne obremenjujem s politiko, teroristi, zimo, poletjem, ali je vroče ali mraz … Ko sem prej omenil, da bolj ceniš življenje, vse trenutke življenja … To je tisto, kar šteje v nekem določenem trenutku. Vojak poleg tebe. Da mu pomagaš, da se domov vrne živ. Ko je njegovo življenje veliko bolj pomembno od tvojega, takrat lahko rečeš, da si vodja v pravem pomenu besede.

In zaupaš vsakemu vojaku, ki je s tabo v enoti?

Vsakemu. Takrat mi ni pomembno, kaj počne doma, če je nasilen, če je kockar, če  je neumen ali pameten, ženskar ali družinski človek. Ko izstrelijo prve naboje proti tebi in tvoji enoti, je vse, na kar misliš, samo to, da se moramo vsi vrniti domov. Živi. Težko je razumeti … Čas v Legiji je pomnožen z deset. Pet let tukaj je kot 50 let civilista.

Kje vse si bil že na misiji?

Bil sem v Francoski Gvajani, Jordaniji, Čadu, Srednjeafriški republiki, Iraku ...

Kakšen dogodek, ki se ti je zares vtisnil v spomin?

Na to vprašanje raje ne bi odgovarjal. Je preveč osebno, jaz pa tudi nisem ravno pripovedovalec zgodb ...

Če se vrneva malce bolj na začetek ... Kako sploh poteka tipičen dan dan legionarja?

Hmmm … ‘tipičen dan’ … no, v 80 odstotkih je tak kot v vsaki vojski. Vstaneš, se obriješ, umiješ, sledijo športne aktivnosti – no, tukaj je posebnost 2REP, da gremo skoraj vsako jutro na 10–15-kilometrski tek. Na ostale ‘netekaške’ dni pa imamo crossfit, plavanje, borilne veščine. Pavza za kosilo je ob 12. uri, po kosilu pa nadaljuješ z dnevnimi aktivnostmi – od treninga borilnih veščin do posebnih predavanj, tečajev o vojaških komunikacijskih sistemih, nudenju prve pomoči v boju, streljanje z jurišnimi puškami, pištolami, v začetku pa obiskuješ tudi tečaj francoskega jezika. Po 18. uri se delovni dan načeloma zaključi. Po tej uri še narediš do konca svoje stvari in se pripraviš na naslednji dan. To je tisti ‘prosti čas’, ki ga večina legionarjev izkoristi za šport, gledanje filmov ali pogovore preko Skypa ali drugih aplikacij z najdražjimi.

So urjenja primerljiva s tistimi v običajnih vojskah?

Urjenja so težka, disciplina je stroga. Imel sem priložnost delati z ameriškimi rangerji, 82. zračnoprevozno divizijo Kopenske vojske ZDA, Francosko GIGN (Groupe d'Intervention de la Gendarmerie Nationale, tj. francoska specialna enota policije za taktično delovanje, op.a.), francosko RAID (specialna enota francoske policije, op.a.), nemško KSK (nemške Komandoške specialne sile, Kommando Spezialkräfte, op.a.) in številnimi drugimi. Reči moram, da smo pripadniki 2REP na višjem nivoju fizične pripravljenosti kot oni. Gre za drugo mentaliteto. Oni trenirajo, da bi bili fit, legionar pa trenira, da bi preživel vse, kar ga čaka.

Kaj vse čaka na selekciji nekoga, ki si želi postati legionar?

Hah! Dobro vprašanje ... Vem, da je veliko zgodbic, ki krožijo glede selekcijskih postopkov. Bom pojasnil na kratko. Fizične komponente selekcije so v bistvu podobne kot pri drugih padalskih enotah.
- Cooperjev test: več kot 2.800 m moraš preteči v 12 minutah. Priporočljivo je, da v tem času pretečeš vsaj 3.200.
- Pull Up: Vsaj 10-krat se moraš dvigniti. Vse, kar je več, je bonus.
- Plavanje: preplavati 100 metrov in 10 metrov pod vodo v manj kot 3 minutah. Priporočljivo je, da to opraviš v manj kot 2 minutah.
- Vrv: Na 7-metrsko vrv moraš splezati tako, da uporabljaš samo roke. Ni časovne omejitve, a je priporočljivo, da to opraviš v manj kot 10 sekundah.
- 8km pohod padalske enote: v uniformi in škornjih z 12 kg težko torbo na hrbtu moraš načeloma premagati v manj kot 1 uri, priporočljivo pa je, da v manj kot 40 minutah.

Disciplina, metode kaznovanja v vojski – tudi o tem krožijo številne zgodbe. Ali to, da višji častniki tudi fizično obračunavajo s podrejenimi, drži?

Disciplina je zares na visokem nivoju. A v ospredju je spoštovanje. Fizično obračunavanje med višjimi in nižjimi čini ne obstaja. Je obstajalo, a se je z odhodom francoskega predsednika Miterana z oblasti to spremenilo. Od leta 1995 takih incidentov ni več. Vedno sicer obstajajo izjemni primeri, a visoki častniki take izpade hitro uredijo.

V redni vojski fizično kaznovanje ni dovoljeno. So postopki v tujski legiji strožji kot v rednih vojskah?

Ne. Fizično kaznovanje je strogo prepovedano. Ne smeš nikoli pozabiti – ti vojaki, ki bi jih ti tako rad kaznoval, ker si njihov nadrejeni podčastnik ali častnik – ti isti vojaki bodo v boju varovali tvoj hrbet. V fizičnem kaznovanju ni nobene logike.

O vsem, kar se ti dogaja v tujski legiji, ne moreš in ne smeš govoriti. Kako sploh nekdo lahko usklajuje delo v Legiji z zasebnim življenjem? Kako tvoja družina gleda na vse skupaj?

No, težko je imeti 'normalno' civilno življenje, če se ukvarjaš z nečim takim. Ampak, tako kot pri drugih službah – če je dovolj ljubezni, je vse mogoče. Če imaš nekoga zares rad, se moraš vprašati: »Me bo njegova služba tako motila, da ga zaradi tega ne bom imela več rada?« Če je odgovor »DA«, potem s takim človekom sploh ne bi smel začeti zveze.

Kdaj pogrešaš življenje, ki si ga imel, družino, stare prijatelje?

Dobri stari prijatelji ostanejo za vedno. Življenje prinese nova prijateljstva. Družina bo vedno družina. 3 tedne imam dopusta poleti 3 tedne pozimi. Takrat sem še bolj pozitiven, ljubeč in ljubljen. Nekateri preživijo 365 dni tako, da vstanejo, spijejo kavo, pogledajo televizijo z mamo ali kom drugih, gredo v službo ... ko pridem domov, je mama dejansko vesela, ko me vidi. V očeh ma solze ... joče iz dna svoje duše. Ne od žalosti, to so solze sreče. In takrat se mi lomi srce. Preživimo ves tisti čas skupaj, pogovarjamo se o stvareh, ki nam veliko pomenijo. Pokažemo si vso ljubezen, kolikor zmoremo in si povemo, kako v resnici čutimo ... Pomojem imamo tesnejšo povezavo kot 90 odstotkov civilistov.

Ampak vseeno je nepredstavljivo ...

Recimo. Misliš, da moški, ki je 365 dni na leto doma,, ljubi močneje kot tisti, ki se trudi preživeti teden v Iraku? In tudi če se okoli njega dogaja pravi pekel, misli nate in ve, da ti tega ne boš morda nikoli vedela ali ga kdaj spet videla? Ne bi smel nihče vprašati, ali pogrešaš preživljanje časa z družino, ampak kako preživljaš čas, ko SI z družino. Objami mamo, kadar želiš. Ne čakaj, da boš to storil kdaj drugič, ker so zraven gosti in se ti zdi 'neprimerno'. Kar sem se tukaj naučil, je, da živim za trenutek. Za tisto sekundo, za vsak mižik z očmi posebej. Brez izgovorov, da bom nekaj storil kasneje ali »Joj, kako sem utrujen«.

90 odstotkov ljudi živi, kot da so roboti ali zombiji današnjega časa. Če me razjeziš, ne bom govoril s tabo.  Zakaj? Na to vedno odgovorim. Čez morda 2 sekundi bom že rekel: »Aaaah, saj je vseeno, rad jo imam«, se nasmehnil in rekel, če gre z mano ven ... Nisem kot običajen civilist, ki je na nekoga jezen ves teden, mesec ali celo vse življenje. To je vse v prepričanju, do katerega prideš komaj, ko si tu, ker je to tako posebno okolje ...

Govori se, da prejemate plačilo le okoli 1000 evrov ...

Ni res. Bom povedal, ker je znano tukaj v Franciji. Prejemamo 2.100 evrov mesečno in dvakrat toliko, ko smo na misijah.

Kako je, če kdo od legionarjev dezertira?

Razen tega, da jih iščejo na območju Francije in morda naložijo nekaj javnih del, preden jih izpustijo, nič takega.

Velja splošno prepričanje, da veliko tistih, ki zapustijo Legijo, trpi za posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Vam je na voljo ustrezna pomoč?

Da, in Francija se res lahko pohvali s kakovostjo svojih specialistov s področja PTSM. Obstaja celoten oddelek Francoske vojske, specializiran za zdravljenje oseb s PTSM in vojakov, ki so prekinili svoje služenje zaradi kakršne koli psihične oziroma psihološke težave.

Če bi se lahko vrnil v preteklost – bi se odločil enako in se priključil Legiji?

Da!