Tudi to je Prešeren: 'Nisi več devica, si ...'

Danes si 'umazana' sporočilca pošiljamo ne po listkih, temveč bolj ali manj preko SMS-sporočil, sporočil prek socialnih omrežjih ... a ne pozabimo, da tega včasih ni bilo. Svojo 'kosmato' poezijo, kakor se je prijel izraz za provokativne verze, je tako France Prešeren pisal na lističe, ki jih je kazal in recitiral po krčmah.

Prešeren in ženske

Pesnikov odnos do žensk je bil poseben in zanimiv. Za muze si je praviloma izbiral rosno mlada dekleta, ki pa mu romantičnih čustev niso vračala. Znano je namreč, da je pesnik zavračal gospodične, ki so si ga izbrale za moža, damice, o katerih je sanjaril in pesnil, pa mu ljubezni niso vračale. Tudi zala in mlada Julija Primic ga ni marala, a vztrajni France se ni dal ugnati. Zbral je pogum in modrooki plavolaski je do ušel zaljubljen odnesel rokopise pesmi, posvečenih svoji veliki ljubezni. Julija mu je dala jasno vedeti, da je ne zanima in naj jo že neha moriti s svojimi ljubezenskimi izlivi. Veliko ljubezensko razočaranje se je kmalu odrazilo v njegovem ustvarjanju, saj so ženske v njegovih verzih pokvarjene, prevzetne, preračunljive in neusmiljene.

Nekaj let kasneje se je zapletel s takrat še mladoletno služabnico pri Crobathovih, Ano Jelovšek. Rodila mu je tri otroke, a z njegove strani se niso nikoli razvila globlja čustva, morda tudi zato, ker Ana nikoli ni dojela Prešernovega pogleda na svet in življenje. Pesnik ni napisal nobene pesmi , v kateri bi opeval svojo ljubezen do nje, z izjemo pesmi Nezakonska mati. Medtem, ko je Juliji med drugim posvetil enega svojih največjih dosežkov, Sonetni venec.

Njegovo 'svinjepisje'

Okoliščine so botrovale dejstvu, da se je Prešernova ustvarjalnost kdaj pa kdaj spustila na malce bolj gostilniško raven. Žal konkretnih dokazov o njegovi erotični poeziji ni, saj so večino ‘spornih’ pesnitev po njegovi smrti uničili. Čistuni so erotično poezijo v 19. stoletju imenovali ‘svinjepisje’. Kadar je temnolasi in skordani zapeljivec dobil navdih, to je bilo običajno za gostilniških pultom, je svoje ‘kosmate’ verze, zabeležene na lističih, poklanjal svojim trenutnim muzam. Menda so bile Prešernov fetiš nedolžna dekleta, rad pa je opeval predvsem določene dele ženskega telesa in njihove funkcije.

Tukaj je nekaj 'zabavnih'!

- Do zdej ste b'le še d'vice,do zdej še niste dale,/do zdej ste jo imele zato le, da ste scale.
- Mi smo še cele, nismo držale, smo jih imele, da smo iz njih scale.
- Kamerca Cirkvica, Lub'ca Altar, Cuziki Bukvice, Francel pa Far.
- Le me še, le me še/potlej bom spala; Če pa ne, če pa ne,/Drujga bom zbrala!
- Celo noč péla Strunica,/Zjutraj pa vstala Kurbica!
- Če tudi je fest, Pa le Ti ni zvest/Če je tudi kavalir, Pa je največi k.....
- Ker hotel ni povedati, kdo je kraljico fuk,/je moral Janez Nepomuk kar hitro v vodo smuk.
- Oziroma v različici: Zakaj je moral Nepomuk/v vodo smuk?/Ker ni povedat hotel,/kdo je kraljico fuk.
- Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala; varji, varji, da priletna samka se ne boš jokala!
- Oj, Savica, nisi več devica!/Si prasica, ki na široko šči.
- Ne maram za Kranjca, je hladne krvi,/mam rajši Taljane,k' jim boljši stoji;/Le pojd tja v Italjo, v mesto Torin,/prinesla bom mucko nazaj brez kocin.
- Lička bledijo, joški visijo, luknja velika, Prešerna ne mika.

Slovenski kulturni praznik

France Prešeren je naš največji pesnik in v zavesti imamo več njegovih podob. Pisal je pač oboje: verze, ki nam pomenijo nacionalno kulturno potrjevanje, in verze za razvedrilo, ki potrjujejo, da je bil pesnik z dušo in telesom tudi, ko je spil kakšno kapljico preveč. Po osamosvojitvi je 8. februar, dan smrti Franceta Prešerna, postal slovenski kulturni praznik in dela prost dan, na dan, ko se je Prešeren rodil, 3. decembra pa se že nekaj let Slovenci prav tako spomnimo nanj.