Superračunalnik na Luni!?

Marsovcev (vsaj) uradno ne bo iskal, bo pa skrbel za hitrejši in nemoten potek medplanetarnih komunikacijskih poti. Nasini znanstveniki že dolgo svarijo pred zasičenostjo t. i. Deep Space mreže, ki skrbi za komunikacijo med Zemljo in vsemi našimi vesoljskimi ’projekti’.

Leteče vesoljske tehnologije je vsak dan več in v roku treh desetletij lahko pričakujemo kolaps trenutnega komunikacijskega sistema, ki ga sestavlja 13 orjaških anten ''razmetanih'' po ZDA, Avstraliji in Španiji. Vesoljske odprave se že zdaj borijo za svoj košček pasovne širine, z leti pa bo povpraševanja še toliko več. Vse težave bi lahko rešil superračunalnik, ki bi ga postavili na Luno. Projekt je podrobneje predstavil študent kalifornijske univerze Ouliang Chang.

Princip je v teoriji dokaj preprost – izberete primerno velik senčen krater na strani Lune, ki je obrnjena proč od Zemlje. S tem se znebite vsega zemeljskega elektromagnetnega smetenja. Vanj skopljete primerno veliko luknjo, kamor ’zasujete’ superračunalnik. Električno energijo zagotavlja jedrski reaktor, ustrezno hlajenje pa zamrznjena voda v globinah lunarne površine in hladne temperature na Luninem severnem tečaju. Nizke temperature bi omogočile uporabo eksotičnih superprevodnikov, ki bi zagotovili izjemne zmogljivosti.

Računalnik bi v svojem kraterju v miru obdelal vse podatke, ki bi mu jih posredovali robotizirani ali človeški vesoljski raziskovalci in jih poslal na Zemljo. Preprosto. Rahla težava je v 16 milijardah evrov vredni investiciji, ki povrhu vsega sploh ne zajema lunarne baze, kjer bi bivali ’sistemci’. Ideja o lunarnem superračunalniku ni nova – po napadih na newyorška dvojčka je o podobnem projektu razmišljala ameriška administracija, le da so nameravali na Luni hraniti varnostne kopije zemeljskih podatkov. Bojda teroristi do tja še ne morejo.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!