Zgodba pravi tako ...
Leta 2007 se je Gemma Sheridan iz Liverpoola skupaj z dvema prijateljicama odpravila na zanimivo potovanje preko Atlantskega oceana do Panamskega prekopa, pot pa naj bi za tem nadaljevale še po Pacifiku. Njihov avanturistični načrt pa se je prav kmalu sprevrgel v pravo dramo, bolje rečeno pekel.
Med potovanjem po morju je dekleta zajela huda nevihta. Ladja je bila močno poškodovana, elektronika je odpovedala, dve dekleti pa je odplaknilo v vodo. Na krovu je ostala le še Gemma Sheridan. S pokvarjeno elektroniko in uničeno ladjo je plula 17 dni neznano kam, zatem pa jo je zajela že nova nevihta. Gemma se je zbudila na plaži, sama in neznano kje.
"V prvih nekaj urah sem dobila panični napad. Bila sem sama, izolirana od vsega, daleč od doma, brez kakršnega koli upanja ... Dva tedna sem plula neznano kam, pitne vode mi je zmanjkalo, zato je bil moj prvi cilj na otoku, kjer sem pristala, poiskati vodo," je povedala Gemma. Vode ni našla, zato si je naredila manjši napajalnik, do prvega deževja pa si je pomagala s kokosi. Eno od dreves je spremenila v manjše zatočišče, da je zakurila ogenj pa je potrebovala kar štiri tedne. "Na otoku sem našla osem divjih koz - tri odrasle in pet mladičev. Srečevala sem jih, a so bežale od mene. Zato sem si naredila lok in puščice, ki pa niso in niso hotele leteti tako kot sem si želela." Ker lovskega orodja ni znala narediti takšnega, da bi ga lahko dejansko uporabljala, se je odločila raje narediti past. Nekega dne se je ena od koz ujela v past in Gemma jo je skušala zadaviti. "Grabila sem jo za sapnik, a je bila močnejša od mene. Tehtala je kakšnih 50 kilogramov. Zato sem jo morala ubiti s kamnom."
Gemma se je sčasoma privadila na življenje na otoku. Pravi, da je na plaži redno telovadila, da je ostala v formi, še vedno pa ji je težave delala osamljenost. "Upanje, da bi me kdo našel, je bilo vedno manjše. na plaži sem sicer na veliko napisala SOS, a me ni našel nihče. Pogovarjala sem se lahko le sama s sabo," je povedala. Nekaj let kasneje pa je Gemma končno nad svojo glavo zaslišala hrumenje letala. "Nisem mogla verjeti, mislila sem, da sanjam. Stekla sem na plažo, začela kričati in mahati, letalo pa je plažo preletelo še dvakrat, nato pa je na tla priletel paket. V njem je bil radio, sveža voda, hrana in medicinski pripomočki. Prižgala sem radio in prvič po dolgih letih zaslišala človeški glas." Gemma je bila rešena. Moški na letalu ji je povedal, da je nek deček iz Minnesote na Google Earth zagledal napis SOS, zato so ukrepali in izpeljali reševalno akcijo.
Resnica ali prevara?
Za zgodbo Gemme Sheridan, ki je bila najprej objavljena na strani News Hound, nekateri menijo, da je resnična, drugi da gre za prevaro. Če smo popolnoma odkriti, je slednjih veliko več. Kaj je res in kaj ne, pa verjetno ne bomo izvedeli nikoli.
Je pa res, da Gemma ne bi bila edina, ki so jo odkrili s pomočjo Google Eartha. In ta zgodba je resnična. Pred letom dni je namreč po spletu zaokrožila novica o Joseu Barrerri, ki so mu pred leti ustrelili 14-letnega sina, oče pa preko Google zemljevida odkril fotografijo svojega mrtvega sina, ki leži na cesti poleg železniških tirov.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV