Šokantna resnica o duhovih

Če lahko verjamemo očividcem, potem kar precej. Seveda lahko marsikatero od teh zgodb pripišemo preveč živi domišljiji posameznikov in tudi želji po dobičku, saj se paranormalne zgodbe zmeraj dobro prodajajo. Tisti, ki verjamejo, bodo v teh zgodbah videli dokaze o posmrtnem življenju, tisti, ki ne, si lahko o dogodkih ustvarijo svoja prepričanja

Čarovnica iz Bellove hiše

Kate Batts iz mesteca Adams v Tenesseeju je bila zamerljiva ženska, ki je do smrti trdila, da jo je John Bell ogoljufal pri nakupu zemlje. Na smrtni postelji je prisegla, da bo po svoji smrti preganjala goljufa in njegovo družino. Očitno je svojo obljubo tudi izpolnila, saj je družino Bell preganjala do Johnove smrti. Ščipala jih je v nosove, jih zbadala z iglami in po hiši metala predmete. Še posebej je bila znana po krikih s katerimi je, navadno sredi noči, mučila Johna in njegovo hčerko Betsy.
Vest o 'poltergajstu' – duhu, ki straši po hiši – se je hitro razširila in veliko ljudi je prišlo pogledat nemirnega duha. Zgodba je postala celo tako popularna, da si je hišo prišel ogledat general Andrew Jackson, ki je leta 1829 postal sedmi predsednik ZDA.
Čarovnica ni imela prav nobenega spoštovanja do bodočega predsednika.

Prvi stik s čarovnico in generalom Jacksonom naj bi se zgodil že na poti do Bellove hiše. Sredi popolnoma ravne in suhe ceste je voz, s katerim so se peljali Jackson in njegovi prijatelji, obstal. Naj so se še tako trudili, da bi ga spravili naprej, se voz ni premaknil čeprav ga ni nič oviralo. Jackson naj bi v šali obtožil čarovnico in na njihovo presenečenje so iz grmovja ob cesti zaslišali visoke krike. Kmalu so zaslišali še ženski glas, ki jim je dejal, da lahko odidejo naprej in da se bodo 'srečali' v hiši. Pregledali so grmovje, a niso našli nikogar. Po tem so lahko pot nadaljevali in prenočili v Bellovi hiši. Kate jim tisto noč ni prizanesla in naslednje jutro so se menda na hitro pobrali iz hiše.

Kate je nadlegovala Johna Bella vse do njegove smrti, za katero naj bila tudi odgovorna.

Oktobra 1830 je John doživel srčni infarkt. Njegov sin mu je prinesel zdravilo, ki ga je John popil. Takoj po tem so zaslišali smeh. V steklenički, v kateri naj bi bilo zdravilo, je bil močan strup, kar je kasneje potrdil tudi zdravnik. Ljudje naj bi med pogrebom slišali njeno smeh in petje.

Kate naj bi bila ena redkih duhov, ki je povzročil smrt človeka. Zgodba o njej je tako popularna, da so na to temo posneli več filmov, med njimi tudi Blairwitch project za katerega je treba povedati, da gre za popolno izmišljotino. Legenda o čarovnici iz Blaira v resnici ne obstaja, film je samo črpal idejo iz zgodbe o čarovnici Kate Batts.

Duhovi, ki so napadli družino Berini

„Kam gredo vsi osamljeni ljudje? Kam spadam jaz?“ so bile besede, ki jih je izrekel majhen deček, oblečen v bela oblačila.
Joe Berini se je leta 1970 s svojo ženo Rose in dvema otrokoma preselil v hišo v Novi Angliji, ki je bila last njegovega starega očeta. Hiša, v katero so se vselili, je imela svoje skrivnosti, za katere mlada zakonca Berini nista vedela. Kmalu po prihodu so namreč začeli opažati postavi dveh otrok.

Najprej se je prikazalo dekle z imenom Serena. Vsakič, ko se je Serena prikazala se je zgodila kakšna nesreča. Prvič je skoraj umrla njuna hčerka Daisy, drugič je Joevo babico zadela kap, ob naslednjem 'obisku' je umrla.

Nekega dne se je Joe zbudil in ob postelji zagledal Sereno, ob njem pa je za zrakom hlastala njegova žena. Ko jo je zbudil, je povedala, da se ji je sanjalo, da jo davi njen nekdanji mož, ki naj bi imel nenavadno grbo.

Leta 1981 se je njegovi ženi prikazal majhen deček. Tako Joe kot Rose sta pravila, da te prikazni niso bile grozljive in bila sta prepričana, da jih je Serena le opozarjala na nevarnost. Za dečka se je zdelo, da nekaj išče. Zmeraj se je ustavil v določeni sobi, zato je Joe nekega dne odstranil deske pod mestom kjer je stal duh in pod njimi našel obesek s podobo Device Marije.
Joe je kasneje ugotovil, da je imel njegov oče mlajšega brata in sestro, ki sta umrla še kot otroka. Fantu, ki je umrl, ko je bil star osem let, je bilo ime Giorgio, sestri, ki je umrla pri petih letih, pa je bilo ime Serena.

Smrti obeh nista bili nikoli raziskani in obstaja sum, da sta bila umorjena. Fant je namreč enkrat dejal, da mu lahko pomaga samo starejši brat, s čimer je verjetno mislil Joejevega očeta.
Takrat je družina poiskala spiritualno pomoč. Dva duhovnika sta prišla blagoslovit hišo in duhova sta izginila. Nekaj časa se ni zgodilo ni posebnega, dokler se ni namesto otrok prikazalo 'bitje iz pekla', kot sta ga opisala zakonca Berini. Bil je moški z grbo in z velikimi stopali. Na sebi je zmeraj nosil črno pokrivalo. Ko se je pojavil so navadno po hiši leteli predmeti, včasih jih je tudi fizično napadel.

Nekega večera se je Rose zbudila sredi noči. Nevidna sila jo je dvignila nad posteljo in jo vrgla na tla. Nekaj dni kasneje je Joe prišel domov in videl, kako postelja skače skoraj meter visoko.
Družina Berini se je kmalu po tem odselila, hišo pa so še enkrat 'očistili' duhovniki. Očitno je drugo 'izganjanje duhov' uspelo, saj so po tem hišo preiskali tudi člani Psychical Research Foundation, ki niso zaznali ničesar nenavadnega.

Ladja Queen Mary je bila v uporabi več desetletij, sprva kot transportna ladja, ki je delovala med drugo svetovno vojno, in nato kot luksuzna križarka.

Na ladji naj bi v njeni zgodovini umrlo okoli 55 ljudi. Ena bolj tragičnih je bila smrt mladega mornarja Johna Henryja, ki je umrl v požaru v strojnici. Še danes naj bi ljudje slišali trkanje nesrečnega Johna po vratih strojnice. Nekateri očividci pravijo, da so vrata večkrat vroča na otip, pod njimi pa se občasno kadi dim.

Na ladji se prikazuje tudi majhna deklica, ki si je ob bazenu zlomila vrat. Očividci pravijo, da njen duh tava ob bazenu in išče mamico ter svojo punčko iz cunj. Poleg nje sta se ob bazenu ubili še dve ženski, ki ju občasno vidijo gostje.

Še ena grozljiva zgodba, ki je povezana z ladjo je zgodba o kuharju, ki naj bi ga živega zažgali mornarji, ker jim ni bilo všeč njegovo kuhanje. Njegovi kriki naj bi še danes odmevali po ladijskih hodnikih.

Ladja je danes muzej in hotel, kjer lahko gostje prespijo in velik del ponudbe vključuje paranormalno izkušnjo, saj večina gostov prihaja ravno zaradi tega. Jasnovidec Peter James trdi, da je komuniciral s kar 150 različnimi duhovi na ladji.

Duhovi Alcatraza

Alcatraz, bivši dom morilcev, gangsterjev in … duhov. Alcatraz ima vse sestavine, ki jih dobro strašenje potrebuje. Osamljenost, veliko prostora, v katerem se lahko obiskovalec izgubi in zgodbe umorjencev. Poleg tega naj bi ameriški domorodci verjeli, da je otok energijski portal skozi katerega lahko prehajajo zlobni duhovi, zato so se ga na daleč izogibali.

Pazniki in zaporniki so večkrat poročali, da vidijo 'Stvor', kot so poimenovali nenavadno bitje. Stvor naj bi imel žareče oči in napol človeško, napol živalsko postavo, poleg Stvora naj bi se prikazovale še druge pošastne oblike bitij, ki jih je navadno spremljal nenavaden vonj. Spiritualisti verjamejo, da so to duhovi umrlih, saj je bil Alcatraz za mnoge 'zadnja postaja'.

En dogodek se je še posebej vtisnil v spomin vsem, ki so bili takrat v Alcatrazu. Zgodil se je v delu, ki je imenovan The Hole – luknja ali samica. Luknja se nahaja v kletnem delu Alcatraza imenovanem tudi Cell Block D, kjer so bili zaporniki, ki so prekršili najhujša pravila v Alcatrazu. Zapornike so slekli in jih zaprli v majhne celice v katerih je bil le umivalnik, školjka in majhna luč.

Leta 1940 je eden od paznikov poročal o nenavadni postavi, ki jo je videl kako hodi po hodnikih bloka D. Nekateri zaporniki so poročali, da jih je stvor napadel. Napadi so postajali tako pogosti, da se pazniki niso več zmenili zanje, misleč da gre za halucinacije ali izmišljotine zapornikov.

Neke noči je eden od zapornikov celo noč vpil, da ga napada stvor z žarečimi očmi, proti jutru pa je nenadoma utihnil. Pazniki so zjutraj našli odprta vrata in mrtvega zapornika. Okoli vratu so se poznali sledovi rok in preiskava je pokazala, da teh sledov ni povzročil sam. Ugibanja so napeljevala, da je dejanje verjetno storil eden od paznikov, vendar niso nikoli ugotovili kdo bi lahko bil morilec. Umorjeni zapornik naj bi sam postal eden od duhov Alcatraza, saj naj bi ga po smrti redno videvali tako zaporniki kot pazniki.

Amityville – hiša groze

Hiša Amityville naj bi bila zatočišče blaznih in umirajočih ameriških domorodcev. Trupla domorodcev so pokopali kar pod hišo, širile pa so se govorice, da je bilo nekaj ljudi tam tudi umorjenih. Vendar je hiša zaslovela šele s prihodom družine DeFeo in seveda kasneje s filmi, ki jih je posnel Hollywood.
13. novembra 1974 je Ronald DeFeo do smrti ustrelil svojega očeta, mater, dva brata in dve sestri. Vseh šest trupel naj bi našli v postelji v položaju, v katerem so zaspali. In čeprav so v bližini druge hiše, nihče od sosedov ni slišal strelov. Ronald je trdil, da so bili ob 'usmrtitvi' prisotni duhovi in ga prisilili, da je umoril tudi mater, brata in sestri.

Nekaj časa po umorih sta hišo za dokaj nizko ceno kupila zakonca George in Kathy Lutz z otroci. V naslednjih 28. dneh so se zgodile stvari, ki so približno opisane tudi v knjigi in filmu Amityville Horror.

Že na dan selitve se je zgodil prvi incident, ko je družinski pes poskušal zbežati od hiše in se obesil na ograji. Psa so sicer rešili, vendar je bil to prvi znak, da s hišo nekaj ni v redu.
Kmalu po vselitvi je iz ključavnic začela teči črna brozga. Družina je slišala nenavadne glasove in ko je George preiskal dele hiše, od koder so prihajali glasovi, je večkrat opazil, da je bilo pohištvo premaknjeno in preproge zvite v role.

Kmalu so začeli duhove tudi videvati in slišati njihove glasove. Njuna hčerka Missy se je celo spoprijateljila z deklico imenovano Jodie za katero je verjela, da je angel, ki lahko spreminja obliko. Jodie naj bi deklici rekla, da bo v tej hiši živela večno in takrat so se odločili, da hišo zapustijo.

George je kasneje povedal, da se jim je zdelo, kot da je hiša živa. Hišo so kasneje raziskali člani društva American Society for Psychic Research. Med njimi sta bila tudi Ed in Lorraine Warren. V poročilu sta zapisala, da so videli sence v njih pa na tisoče nenavadnih luči v velikosti bucikinih glavic. Ed je povedal, da so ga sence napadle in ga poskušale potisniti v klet. Vsi člani odprave so bili zelo prestrašeni, eden od profesorjev naj bi celo omedlel.

Hiša obstaja še danes, vendar so jo obnovili in preimenovali, da ljudi, ki stanujejo v njej, poleg duhov ne bi nadlegovali tudi turisti.