Razkrili 30 let varovano vsebino Titovih sefov!

Safir naj bi v Beograd prispel iz Cetinj, črnogorskega mesta, pripadal pa naj bi ruski dinastiji Romanov. Carja Nikolaja Romanova so boljševiki skupaj z družino postrelili 17. julija 1918 v Jekaterinburgu, da bi preprečili ponovno vzpostavitev monarhije. Dragulj naj bi bil dar družini črnogorskega kralja Nikole, s katerim so bili Romanovi v sorodstvenih vezeh, kasneje pa je pristal v Titovi zbirki. Za safir Romanovih naj bi bilo treba, predvsem zaradi zgodovinske vrednosti, danes odšteti kar okoli 10 milijonov dolarjev (približno 8 milijonov evrov).

Doslej je za najbolj dragocenega izmed predmetov Titove zbirke veljal Red Suvorova, to je visoko vojaško odlikovanje Sovjetske zveze, ki so ga prejeli Stalin, Žukov (ruski general, politik, maršal in četverni heroj Sovjetske zveze, eden najboljših poveljnikov in strategov druge svetovne vojne in zmagovalec v bitkah za Leningrad, Moskvo, Kursk, Stalingrad in Berlin) ter Josip Broz Tito. Ta naj bi bil vreden okoli milijona evrov.
V trezorju nekdanjega jugoslovanskega predsednika, ki je bil takoj po smrti zapečaten, naj bi komisija našla pravo bogastvo: 29,366 grama zlata v palicah in prahu, 2663 zlatnikov in dukatov, 1271 kovancev numizmatične vrednosti, 26.219 ameriških dolarjev, 36.000 nekdanjih nemških mark, 149 kosov nakita, ki je pripadal družini Karađorđević ter 18 kompletov srebrnih pogrinjkov, 83 manšetnih gumbov, cigaretnice, medaljone, obeske in značke.

Kdo bo dedoval?

Sefe so odprli na pobudo beograjskega sodišča, na katerem poteka zapuščinska razprava članov Titove družine. Titov vnuk Josip Joška Broz je pred kratkim dejal, da so Titovi dediči doslej dobili le nekaj iz naslova avtorskih pravic. »Kolikor vem, je vsak izmed dedičev prejel približno 4.000 nekdanjih nemških mark. Kaj se je med zapuščinskim postopkom nato dogajalo, ne vem, ker se tega moj oče (Titov prvi sin Žarko, op. p.) ni šel, prav tako ne Miša (Titov drugi sin Aleksandar – Miša, op. p.). Žarko je želel le štiri svečane Titove uniforme z lentami, a niti tega ni mogel dobiti. Razdelili so jih po svetu, ena je recimo pristala pri Gadafiju,« je dejal Joška.

Titov prvi sin Žarko, ki je preminil leta 1995, je sicer podedoval le vinograd v bližini Kumrovca. Drugemu sinu, Miši, je je Tito menda nameraval zapustiti hišo v bližini Samobora, a je Zagreb izkazoval interes in je prišlo do sodnega spora. Blago, ki so ga našli v sefu, je bilo zapečateno več kot 30 let in ga bodo tako očitno še dolgo delili preko sodišča. Vprašanje je, koliko od tega bogastva bo pripadlo državi kot del sukcesijske mase.

Večino so pokradli

Za Titom je ostalo imetje v vrednosti okoli 60 milijonov dolarjev (nekaj manj kot 50 milijonov evrov). Vse imetje je zapustil državi. Večino so pokradli, tako da je praktično nemogoče poiskati, kje je kaj skrito. Med 'izginulimi' predmeti so tako slike Kokoschke in Goye, ure, nakit, zbirka pušk in odlikovanj, kočije, skulpture, vaze, preproge, knjige, avtomobili, zlati kovanci, avstroogrski dukati ...