Rešitev, ki temelji na sekundarnih radarskih sistemih, so razvili v Kontroli zračnega prometa Slovenije, Agenciji RS za okolje (Arso) in ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko.
Kot je na konferenci Dnevi slovenske informatike 2014 pojasnil Marko Hrastovec iz Kontrole zračnega prometa, vremenske podatke pridobivajo neposredno iz letal, ki se nahajajo v slovenskem zračnem prostoru, in jih nato posredujejo Arsu.
Vremenoslovci na ta način pridobijo zelo točne podatke o temperaturi in vetru na določenem kraju in nadmorski višini. Te so doslej lahko pridobivali le z uporabo meteoroloških (helijevih) sond, kar pa je zamudno in drago. Posamezna sonda namreč stane okoli 100 evrov, na dan pa v zrak spustijo le eno tako napravo, je pojasnil Hrastovec.
Za zbiranje meteoroloških podatkov sicer že obstaja sistem Amdar, a tega po njegovih besedah uporablja le 13 prevoznikov v Evropi. Nasprotno pa lahko z lastnim sistemom podatke pridobivajo iz okoli šest odstotkov letal, in to ves čas, ko so ti nad Slovenijo, ta delež pa se bo sčasoma še povečal. Na leto po podatkih Kontrole zračnega prometa Slovenijo sicer preleti okoli 230.000 letal, kar tudi ob šestodstotnem deležu letal pomeni nezanemarljivo količino podatkov.
Glede na učinkovitost nove rešitve v Kontroli zračnega prometa računajo, da bodo slovenskemu zgledu sledile tudi druge države v Evropi in svetu, je še dejal Hrastovec.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV