Porušile so se še tiste stavbe, ki se v prvem potresu niso, število žrtev še narašča. Prvi potres so celo pričakovali, zanj naj bi vedeli že mesece preden se je zgodil, napovedali pa naj bi še potrese na sedmih drugih lokacijah, kjer naj bi se kmalu odvile nove tragedije velikih razsežnosti.
Nepal je sicer zna kot eno najbolj potresnih območij na svetu, saj se nahaja tik ob himalajskem pogorju, kjer se Azijska plošča vsako leto premakne za nekaj centimetrov. Nepalsko prebivalstvo je tako potresov že vajeno. Sunki, močnejši od magnitude 6, so bili od leta 1980 kar štirje, leta 1934 pa je tla stresel celo močnejši potres od tega, ki se je zgodil letos. Kljub vsemu pa sto stavbe tam še vedno grajene tako, da ne ustrezajo nikakršnim protipotresnim standardom, zaradi česar je pred meseci Rdeči križ apeliral, da je nujno potrebno izboljšanje gradnje stavb v Nepalu, a bilo je že prepozno, da bi se lahko izognili katastrofi.
Po napovedih naj bi katastrofe velikih razsežnosti grozile še šestim območjem na svetu. Med območji, kjer je obstaja tveganje, da pride do podobne tragedije kot v Nepalu, je tudi Neapelj v sosednji Italiji. Vulkan Vezuv seje strah med tamkajšnjim prebivalstvom, ob njegovem vznožju pa biva kar okoli 600.000 ljudi. Civilna zaščita naj bi imela sicer dobro dodelan načrt za evakuacijo več kot pol milijona ljudi v 72 urah, a dvomi in strahovi ostajajo. Vezuv je nazadnje bruhnil leta 1944 in tedaj se je prebivalstvo uspešno izognilo tragediji, medtem ko je leta 1906 ob izbruhu umrlo okoli 100 ljudi.
V ZDA nevarnost grozi Kaliforniji. Južni predel naj bi prizadel potres, ki so ga znanstveniki poimenovali The Big One, o tem, ali se bo zgodil, se že dolgo ne dvomi več noben seizmološki strokovnjak. Razlog tiči v prelomnici svetega Andreja v Kaliforniji, da se bo tragedija zgodil, pa je pritrdila tudi študija, ki jo je opravilo 300 seizmologov, statikov in inženirje za državni Kalifornijski geološki institut (CGS-California Geological Survey). Verjetnost, da se bo potres zgodil do leta 2038, je kar 99,7-odstotna. Epicenter naj bi bil pri jezeru Salton južno od mesta Los Angeles ob prelomnici svetega Andreja, kjer se stikata pacifiška in severnoameriška plošča. Jakost potresa naj bi dosegla stopnjo 7,8 po Richterjevi lestvici. Analiza navaja, da bi potres takšne jakosti terjal življenja 1800 prebivalcev in jih 50 tisoč ranil. Ekonomska škoda naj bi znašala okoli 200 milijard dolarjev.
Haiti je še eno območje, kjer naravne katastrofe niso prizanesljive. Grozljiv potres iz leta 2010 se je verjetno vsem zasidral globoko v spomin, poleg tega pa so tam pogoste tudi tropske nevihte in orkani. Za revno državo so vsake grožnje še toliko hujše, ker slaba gradnja stavb in vse močnejše krčenje gozdov prispevajo k temu, da so posledice naravnih katastrof še toliko bolj uničujoče in segajo globlje v notranjost.
Indonezija je še eno območje, ki mu preti nevarnost. Približno 8 odstotkov svetove populacije živi na območju vulkana, vendar pa grozijo tej državi še številne druge naravne katastrofe, kot recimo cunamiji in poplave, poleg tega pa lahko katastrofalne posledice povzročijo tudi vulkanski izbruhi. Na tamkajšnjem območju je sicer okoli 30 vulkanov, med katerimi so številni aktivni. Med drugim tudi Sinabung na otoku Sumatra, ki se je leta 2010 'zbudil' po 400 letih in je samo v eni noči leta 2013 bruhnil osemkrat. Terjal je 16 življenj.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV