Se vse uresničuje?!

Papež je ob svoji 2. obletnici papeževanja dejal, da ne bo več dolgo papež: "Imam občutek, da bo moj pontifikat kratek: morda štiri ali pet let," je dejal. Dokler je še na položaju, pa naj bi se Cerkev osredotočila na eno: na usmiljenje.

»Dragi bratje in sestre, pogosto sem razmišljal, kako lahko Cerkev bolj jasno pokaže svoje poslanstvo, da je priča usmiljenja. To je namreč pot, ki se začne z duhovnim spreobrnjenjem. Moramo iti po tej poti. Zato sem se odločil napovedati izredni jubilej, katerega središče bo usmiljenje Boga. To bo Sveto leto Usmiljenja,« je nedavno dejal papež Frančišek v baziliki sv. Petra. T. i. jubilej usmiljenja naj bi obhajali med 8. decembrom 2015 in 20. novembrom 2016, sveto leto pa naj bi pomenilo novo etapo na poti Cerkve pri njenem poslanstvu. Hkrati gre pri tem tudi za "povabilo za nadaljevanje dela, ki se je pričelo na koncilu". Pred natanko 50 leti se je namreč na 8. december zaključil drugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965), ki je prinesel temeljne reforme v katoliški Cerkvi. Frančišek naj bi želel Cerkev usmeriti na pot, da bo še bolj prepričljivo izpolnjevala svoje poslanstvo, za začetek pa naj bi bil najprej potreben duhovni preobrat. A njegove besede so prebudile vse privržence preroka Nostradamusa.

"Srednji vek bo dokončno izkoreninjen, ampak najprej se je treba odzvati in dati 'prav' zahodni etiki. Prerokbe je treba gledati z optimizmom: genij z zahoda se bo znal odzvati in zmaga je napovedana figuri Marije z zvezdami, zvezde pa so hkrati simbol Evropske unije, kjer je 12 zvezd, 12 zvezd pa simbolizira apokalipso," je še pojasnil tolmač velikega Nostradamusa.

Sveto leto

Tokrat je sveto leto naznanjeno 27. v zgodovini katoliške Cerkve. Med svetim letom so katoličani poklicani, naj poromajo v Rim ter v tamkajšnjih osrednjih cerkvah obhajajo bogoslužja in molijo. Cilj svetih let je okrepitev vere. Sveto leto je tradicionalno povezano tudi s posebnim popolnim odpustkom. Začne se z odprtjem svetih vrat v baziliki sv. Petra, kar po izročilu stori papež.

Papež Frančišek – zadnji papež?

Papež Frančišek je prvi jezuit na mestu papeža in prvi papež v 1.300 letih, ki ne prihaja iz Evrope. Bergoglia so označili za 'črnega papeža'. Papež Frančišek naj bi bil sicer zadnji papež po napovedih Nostradamusa, preroka iz 16. stoletja, in St. Malachyja (Sveti Malahija) iz 12. stoletja poslednji papež. Sveti Malahija, za katerega nekateri trdijo, da gre njegovim prerokbam verjeti toliko kot jutranjemu horoskopu v reviji, je napovedal, da bo po njegovi smrti še 112 papežev, Benedikt XVI. pa je bil 111. Med vladavino 112. naj bi rimskokatoliška cerkev in Rim skupaj z Vatikanom doživeli uničenje, ljudi pa čaka zadnja sodba.

Napovedal je sicer, da bo zadnji papež Italijan, kar papež Frančišek ni (je Argentinec), a ima italijanske prednike. A da bo papež Frančišek zadnji papež, je napovedal tudi Nostradamus, ki je zapisal, da bo velika zvezda sedem dni gorela, tako jasno, kot bi goreli dve sonci. Veliki pes bo vso noč tulil, veliki papež pa bo zamenjal svoj teritorij. Nekateri kot drugo zvezdo napovedujejo svetli komet, morebitne povezave med prerokbami in dejanskimi dogodki pa v mnogih vzbujajo strah.