Po zadnjih znanstvenih in arheoloških dognanjih naj bi naši predniki nadzorovano uporabljali ogenj že pred 1,7 milijona leti. Prvi se je začel sukati po ’kuhinji’ Homo erectus.
Čeprav se morda dosežek ne zdi nič posebnega, je bila kuha ključnega pomena za naš nadaljnji razvoj. Predniki Homo erectusa so prehranjevanju posvečali tudi do sedem ur dnevno. Toliko surove hrane so namreč potrebovali, da so zadostili energijskim potrebam svojega telesa in svojih možganov. S kuho so ’erectusi’ prihranili ogromno časa, ki ga je lahko naša vrsta porabila v druge namene. Termično obdelana hrana ima večjo kalorično vrednost, saj jo je lažje prežvečiti, prebaviti, absorpcija hranljivih snovi pa je bolj učinkovita.
Naša vrsta je tako pridobila dodaten čas, ki ga je lahko namenila družbenim stikom, ustvarjalnemu razmišljanju, razvoju orodij in pripomočkov, obenem pa je kalorično bolj bogata hrana omogočila rast možganov. Za primerjavo lahko vzamemo gorile, ki se prehranjujejo od osem do deset ur dnevno, kljub temu pa je masa njihovih možganov v primerjavi s telesno maso manjša kot pri ljudeh. Gorile bi morale hranjenju nameniti še dve dodatni uri dnevno, da bi razvile enako velike možgane, kot jih imamo Homo sapiensi.
Kot vse kaže, smo ljudje sami ’zakuhali’ svojo civilizacijo, naše kulinarične sposobnosti pa so bile usodne za marsikatero živalsko vrsto – dokazano smo ’pojedli’ vse slone na Bližnjem vzhodu, predvidoma pa smo uživali tudi ob žvečenju konkurenčnih dvonožnih vrstnikov.
Taktika se je vsekakor obrestovala v preteklosti, kako bo v prihodnje, pa bo pokazal čas – če se bodo okrog štedilnika vrtele predvsem ženske, moški pa bodo svoje družabne in motorične vrline razvijali za šankom, se naši vrsti ne obeta nič dobrega.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV