Takrat 21-letna fotografinja Ai Ehara je odgovorila na Azumov twitt in koncept ''Doorknob Girl'' je bil rojen. Azuma je v trgovino odhitel po nov fotoaparat in kmalu zatem so se na omrežju Tumblr pojavila prva ''dekleta s kljukami'' (''Doorknob Girl''). Ehara je bila prvo dekle, ki se je slikala med lizanjem kljuke, stran s tovrstnimi fotografijami pa je hitro postala neverjetno priljubljena. Azuma in Ehara sta začela na twitterju objavljati pozive za modele, ki bi jima bili pripravljeni pozirati s kljuko.
Njune fotografije prikazujejo mlada dekleta (japonsko ''shojo''), ki se z usti in jeziki dotikajo kljuk. Avtorja fotografij razlagata, da so fotografije, kljub temu da kljuke niso seksualni objekt, nabite s spolnostjo. To je predvsem posledica dejstva, da morajo dekleta za stik s kljukami poklekniti. Fotografije so po mnenju avtorjev za gledalca ''psihoseksualne, v kolikor si on ali ona to želita''. Čeprav gre za izjemno vsakdanji predmet, pa so kljuke za avtorja fotografij pravzaprav popoln falični simbol, saj tako kot moški spolni organ obstajajo v nešteto različnih oblikah in velikostih. Ker gre poleg tega tudi za predmete, ki imajo ogromno bacilov, Ehara in Azumo vsako kljuko pred fotografiranjem temeljito razkužita.
Potreba po iskanju simbolov za predstavitev moškega spolnega organa na Japonskem sicer izhaja iz stroge cenzure, ki prepoveduje vsakršno prikazovanje spolnih organov. Cenzura je tam v veljavi že od leta 1907, z njo pa so se Japonci odločili zatreti obscene fotografije in dokumente. Od druge svetovne vojne dalje so zakone o cenzuri vse bolj uporabljali tudi za prepoved prikazovanja genitalij. A po drugi strani japonska družba nima prav nič proti sami goloti, saj je prisotna vsepovsod, le spolnost se morajo potruditi prikazovati na malce bolj izviren način. Prav ta izvirnost dovoljuje fotografijam deklet s kljukami, da se pojavijo tudi pri večernih poročilih, kar vsekakor ni slabo za idejo, ki se je porodila na Twitterju, javnosti pa jo je predstavil Tumblr.
A fotografije niso tako preproste, kot je videti na prvi pogled. Poleg deklet, ki ližejo kljuke, se tam skriva tudi marsikaj drugega. Preostali predmeti na fotografiji namreč povedo celotno zgodbo. Azuma vsako fotografijo predhodno skicira in prav nič na fotografijah ni naključnega. Na fotografijah tako pogosto najdemo artikle iz animejev in mang. Nekatera dekleta so oblečena v šolske uniforme in nosijo šolske torbe, spet druge so oblečene kot pisarniške delavke. Na Japonskem obleke tradicionalno določajo položaj v družbi, zato si lahko gledalec ob fotografijah sam dokonča zgodbo, kar tovrstnim fotografijam doda še globlji pomen.
Namigovanje na spolnost je seveda eden najbolj očitnih vidikov teh fotografij, a ustvarjalca tega trenda pravita, da ''fotografije niso nujno seksualne narave, saj vsako delo dopolni gledalec''. Gledalčeva reakcija ob ogledu fotografij tako po njunem mnenju ''pove več o gledalcu samem kot o fotografijah''. Azuma še pove, da mnogi fotografije označijo za metaforo za oralni seks, a jih skupaj z Eharo ne snemata s tem v mislih. Po njunih besedah mora vsak videti kar želi, pa naj bo to ''kljuka, dekle ali mnogo, mnogo več''.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV